Poslanci SDS in SLS bodo predvidoma v četrtek vložili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Kot so za STA pojasnili v SDS, je bila povod za to kršitev drugega poglavja ustave, ki govori o človekovih pravicah. V obeh strankah so namreč nasprotovali Türkovemu odlikovanj
Predsednik SDS Janez Janša in predsednik SLS Radovan Žerjav bosta vložitev predloga obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem predstavila na četrtkovi novinarski konferenci. Svoje odklonilno stališče do odlikovanja so v obeh strankah izrazili že lani decembra, ko so tudi napovedali možnost vložitve ustavne obtožbe.
Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti temu so dan po odlikovanju protestirali poslanci SDS, ki so v pismu predsednika republike pozvali, naj spremeni odločitev ali pa odstopi s funkcije. Protestu so se pridružili nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl.
Kot je takrat poudaril Janša, je Türk s podelitvijo odlikovanja Ertlu, "simbolu kršenja človekovih pravic", prekršil slovensko ustavo, saj to pomeni "dejanje simbolnega zaničevanja človekovih pravic". Po mnenju SLS je odlikovanje sporno tudi, ker pomeni utrjevanje delitev v slovenskem narodu.
Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko DZ predlaga najmanj 30 poslancev, predlog pa mora vsebovati dokaze o očitani kršitvi ustave. Predlog obtožbe nato predsednik DZ posreduje predsedniku republike, ki lahko nanjo pisno ali ustno na seji DZ odgovori. Poslanci nato o obtožbi zoper predsednika republike najpozneje v 60 dneh po vložitvi odločajo z večino glasov vseh poslancev.
Če poslanke in poslanci sklep o obtožbi izglasujejo, ga predsednik državnega zbora posreduje ustavnemu sodišču. To opravi javno obravnavo, na kateri ima pravico biti navzoč tudi predsednik republike, obtožbo pa zastopa od državnega zbora pooblaščeni predstavnik, imenovan izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka.
Ustavno sodišče o kršitvi ustave odloča z dvotretjinsko večino. Lahko tudi odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega. Če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija.
Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je sicer prvi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije.
