zahi hawass Svet24.si

Resnični Indiana Jones

david cameron, kijev Svet24.si

Britanski zunanji minister z izjavo prestopil ...

matjaz kovacic bobo Necenzurirano

Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so ...

tina gaber robert golob krizarjenje ickoti Reporter.si

Golob ni imel časa razmišljati o naši ...

doncic Ekipa24.si

Luka Dončić po veliki zmagi: 'Počutim se ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

irving-doncic Ekipa24.si

'Moj brat!' Kakšne besede Kyrieja Irvinga o Luki ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Z ustavnimi spremembami nad referendume

Deli na:

Predsednik DZ in Državljanske liste (DL) Gregor Virant je v ponedeljek predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum, so za STA pojasnili v poslanski skupini DL. Po predlogu tretjina poslancev in DS ne bi več mogla zahtevati referenduma, predviden pa je tudi kvorum.

Predlog ustavnih sprememb predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. V ustavo bi zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic. Za veljavnost referenduma pa predlog predvideva 40-odstotno udeležbo.

Trenutno so aktualni trije predlogi za spremembo ustave. Poleg referendumskega še vnos fiskalnega pravila v ustavo in ukinitev DS. Virant se zavzema, da bi vse tri aktualne predloge za spremembo ustave zaključili do parlamentarnih počitnic, so še pojasnili v poslanski skupini DL. Virant pričakuje, da se bodo predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin o predlogu pogovorili ob koncu tedna.

Ustavna komisija DZ je 9. maja z dvotretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki ga je pripravila strokovna skupina. Predlog mora obravnavati še DZ, vendar pa potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni, so ugotovili 17. maja na sestanku predsednikov parlamentarnih strank.



Takrat se je tudi pokazalo, da je razmeroma velika stopnja soglasja glede sprememb referendumskih pravil. Predsedniki strank so se na srečanju strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Na mizi je bil tudi predlog, da na referendum ne bi mogle nobene rešitve, ki bi lahko omejevale človekove pravice in svoboščine, čemur prav tako ni nihče nasprotoval.

Zbrani so se strinjali tudi, da bi se lahko referendum o sprejetih zakonih razpisalo le na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko zdaj tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta. Referendum o sprejetih zakonih bi lahko razpisal tudi DZ z večino svojih glasov, "če želi dodatno legitimnost temu, kar je sprejel", je takrat pojasnil premier Janez Janša.

V zvezi z uvedbo kvoruma so bila mnenja deljena. Pri tem so bili različni tudi predlogi glede praga, ob kakšni volilni udeležbi bi bil referendum veljaven. Kot najvišji prag je bila predlagana 40-odstotna udeležba. Predsedniki parlamentarnih strank so se še dogovorili, da Virant pripravi neformalni predlog, ki bi ga nato uskladili in skupaj vložili v zakonodajni postopek.