Ž. Turk: Prevladalo je prepričanje, da je dobro, da ostane politični prostor razdeljen na naše in vaše

Pozivi k vzpostavitvi velike koalicije niso obrodili sadov. Premier in predsednik SMC Miro Cerar je ocenil, da na strani SDS dejanske pripravljenosti za sodelovanje pri najpomembnejših odločitvah v tem trenutku še ni. Prvak SDS Janez Janša je pobudo sicer označil za dobromislečo, da pa izhaja iz idealistične predstave o slovenskem političnem prostoru.

Politične razmere očitno še niso zrele za veliko koalicijo

Po mnenju bivšega ministra SDS Turka, enega od podpisnikov pobude, pa bi ta morala sprožiti tudi premislek, "zakaj je tako nezaslišana in utopična". "Pa ga ni, nobenih pogovorov in okroglih miz ni o tem. Menda je v dominantnih strukturah prevladalo prepričanje, da je dobro, da ostane politični prostor kristalno jasno razdeljen na naše in vaše," je v izjavi za STA navedel Turk.

V pobudi je sodeloval zato, "ker gre njen učinek v smeri, da krepi konstruktivne sile v opoziciji in v obstoječi vladi ter šibi zagovornike stagnacije in/ali kulturnega boja". Po njegovih navedbah so ti učinki popolnoma neodvisni od tega, ali do velike koalicije po kakšnem spletu srečnih naključij res pride, ali pa to ostane samo optimum, s katerim bomo lahko primerjali, kaj bo vlada naredila v naslednjih letih.

Analitik Makarovič pa je idejo o veliki koaliciji v izjavi za STA ocenil kot dobro, a se boji, da "razmere za kaj takega med slovenskimi političnimi akterji preprosto še niso dozorele". Po njegovem mnenju je precej verjetno, da bo do take koalicije v prihodnjih letih prišlo, vendar ne še v tem trenutku in v tej sestavi parlamenta. "Leva sredina je trenutno preprosto tako močna, da ne potrebuje in si ne želi kompromisov," meni analitik.

Nekateri za novo stranko

Turka sicer, kot pravi, ne zanima, kako na volitvah izboljšati rezultat desnice, ampak kako v Sloveniji povečati sposobnost politike, da modernizira državo.

Vprašanje, ali Janša lahko še kdaj premaga levico, je tako po njegovem mnenju zgolj prestižne narave. Pravo vprašanje je, ali lahko v Sloveniji prevladajo politične sile, ki bodo usmerjene k razvoju in modernizaciji, je dodal.

"Trda desnica lahko k temu najbolj prispeva tako, da vzpostavi novo politično stranko, ob kateri bi SDS izpadla bolj zmerno in razumno, podobno kot zmerno in razumno deluje SMC v primerjavi z npr. Združeno levico," je prepričan Turk. Taka stranka bi bila tudi izziv za NSi, da postane "manj odvisna od svoje katoliške identitete in da se trži kot sredinska liberalna stranka".

Po Makarovičevi oceni pa tudi morebiten nastanek nove stranke še ni jamstvo za uspeh. Po precej klavrni usodi DL je po njegovih besedah razumljivo, da takšna prizadevanja spremlja precej skepse in nezaupanja. "Drži pa, da je uspeh leve sredine v Sloveniji močno povezan z dejstvom, da pride na vsake volitve z novo stranko in ji zato ni treba nikoli poravnavati starih računov. Morda bi tudi desni sredini koristilo, če bi razmišljala podobno," je dejal za STA.

Obenem pa bi morala desna sredina, če bi želela zopet pridobiti na moči, seči bolj proti sredini volilnega telesa, je prepričan Makarovič. Meni še, da bi ji pri tem pomagale tudi lastne poteze v smeri vključevanja in čim manjše konfliktnosti. V sedanji situaciji na desnici je zmaga SDS ali katere druge desnosredinske stranke na naslednjih volitvah po njegovi oceni zelo malo verjetna.

Odpira se vprašanje Janševe vloge

Vprašanja, ali lahko desnica z Janšo na čelu SDS še kdaj prevzame vladne vajeti, se je nazadnje v tedniku Reporter dotaknil prvi predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek. Po njegovih ocenah je "cesar nag", vodstvo SDS, kakršno je, pa predvidljivo zagotovilo za prevlado in prihodnje zmage levice.

Prvak SDS je intervju pospremil s komentarjem na osebnem Twitter profilu: "Preračunavajo Murgle, preračunavata Jambrek in Virant. Preračunava tudi Reporter?" Podrobneje odziva ni pojasnil, spomniti pa gre, da je Gregor Virant tik pred volitvami 2011 ustanovil DL in se pridružil Janševi vladi, ki pa je pozneje prav zaradi njegovega poziva k odstopu Janše razpadla. Prav tako čez čas tudi DL.

SDS in NSi v DZ številčno osiromašeni, tudi njuni odnosi večkrat mlačni

Aktualnih razmer na desnici sicer v poslanskih skupinah NSi in SDS ne želijo komentirati. Skupaj v tem mandatu štejeta 26 poslancev, kar je deset manj, kot so jih desne stranke, vključno s SLS, v prejšnjem sklicu DZ. Desnico je po zadnjih volitvah osiromašil izpad SLS, ki ji sicer po nekaterih raziskavah javnega mnenja v zadnjem času spet kaže bolje.

Odnosi med edinima desnima strankama v DZ pa so se tik pred lanskimi volitvami in v začetku mandata precej ohladili. Iz središča dogajanja v NSi se je zatem umaknilo nekaj vidnih članov. Nekdanji podpredsednik NSi in še vedno njen član Aleš Hojs se je pridružil strokovnemu svetu SDS. Ta stranka pa je na drugi strani z oblikovanjem vlade v senci izgubila dolgoletnega člana Dimitrija Rupla, ker ga niso vključili vanjo.