Kaj je pravilen in zakonit način razrešitve Barbare Brezigar, je vlada vprašala ustavno sodišče? To ni naš problem, zdaj odgovarjajo ustavni sodniki, ki so zavrnili zahtevo vlade za oceno ustavnosti 2. in 3. odstavka 41. člena zakona o državnem tožilstvu. Niso namreč pristojni za "dajanje svetovalnih mnenj".
Vlada je ob začetku postopka odločanja o predlogu za razrešitev generalne državne tožilke na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dveh členov zakona o državnem tožilstvu, saj se ji je "ob tem zastavilo vprašanje, kaj je pravilen, zakonit (pošten) postopek razrešitve generalnega državnega tožilca". Vlada ugotavlja, da je posamezne določbe zakona o državnem tožilstvu v povezavi z zakonom o sodiščih mogoče različno razlagati in da ni povsem jasno, katera razlaga je prava.
Ustavno sodišče ob tem ugotavlja, da vlada sicer opozarja na neskladje dela 41. člena zakona o državnem tožilstvu z ustavo, vendar "iz vsebine zahteve izhaja, da pravzaprav zahteva le stališče ustavnega sodišča o tem, kako je treba razlagati izpodbijano določbo oziroma mnenje o tem, katera od razlag izpodbijane določbe je najprimernejša".
Ustavno sodišče ni pristojno dajati svetovalnih mnenj, s katerimi bi ustvarjalo razlago predpisa, preden je izčrpana pravna pot pred organi, ki morajo predpis uporabiti v posamičnem postopku, pojasnjujejo na sodišču. Razlaga zakonskih določb oziroma njihova uporaba v konkretnem primeru je najprej pristojnost in dolžnost tistega, ki jih je dolžan izvrševati, v tem primeru vlade, so med drugim zapisali na ustavnem sodišču, ki je sklep o zavrnitvi vladine zahteve sprejelo soglasno.
Kljub temu, da ustavno sodišče iz pravnega reda ni izločilo protiustavne določbe, niti protiustavnih razlag zakona o državnem tožilstvu, so na ministrstvu za pravosodje zadovoljni z odločitvijo. Odločitev namreč pritrjuje oceni ministrstva in vlade, da so možne štiri različne razlage drugega in tretjega odstavka 41. člena zakona o državnem tožilstvu, so v odzivu zapisali na ministrstvu.
Iz odločbe ustavnega sodišča po mnenju ministrstva ni razvidno, katera od omenjenih razlag je edina pravilna. Ker pa je pravilna razlaga lahko samo ena, vlada pa s pomočjo ustaljenih metod razlage pravnih norm ni mogla ugotoviti, katera je ta, bo ministrstvo za pravosodje po podrobnejši proučitvi tega sklepa ustavnega sodišča v povezavi z nekaterimi drugimi odločitvami ustavnega sodišča proučilo možnost in smiselnost, da vladi predlaga sprožitev postopka za avtentično razlago te določbe zakona o državnem tožilstvu v državnemu zboru.
V vsakem primeru pa bo ministrstvo za pravosodje v novem zakonu o državnem tožilstvu uredilo postopek imenovanja in razrešitve generalnega državnega tožilca na način, ki ne bo več omogočal različnih razlag te določbe zakona, so še napovedali na ministrstvu.