V naših največjih gospodarskih partnericah, Nemčiji, Italiji, Avstriji, napovedujejo, da bo letošnje leto ekonomsko najtežje v zadnjih desetletjih. Tudi Slovenija utegne kmalu zdrsniti v recesijo, zaradi katere bodo deset tisoči ostali brez dela. Po mnenju ekonomskih strokovnjakov ima Pahorjeva vlada le omejene možnosti za ukrepe glede blaženja krize. Opozarjajo, da bi bilo treba davčno razbremeniti gospodarstvo in brzdati zahteve po zviševanju plač v javnem sektorju.
Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi bila letošnja gospodarska rast v Sloveniji le 1,1-odstotna. Direktor urada Boštjan Vasle računa, da se bo letos število brezposelnih s sedanjih 65 tisoč povišalo na okoli 80 tisoč, predsednik vlade Borut Pahor medtem pesimistično govori o možnosti, da brez službe ostanejo desettisoči. Kolikšna bo dejanska številka, je bolj kot od dogajanj v Sloveniji in »čudežnih rešitev« sedanje vlade odvisno od dogajanja v tujini. Zadnje napovedi, na primer za nemško gospodarstvu, so že skoraj uničujoče. V Deutsche Bank menijo, da lahko BDP v Nemčiji letos upade kar za štiri odstotke, münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo napoveduje 2,2-odstotno znižanje, kielski inštitut za svetovno ekonomijo Ifw pa 2,7-odstotno zmanjšanje. Gre za hitro zniževanje napovedi. Nemška vlada pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je še oktobra napovedovala rahlo rast BDP v tem letu; 0,2 odstotka, mesec dni pred tem celo 1,2- odstotno rast. Podobno črne so napovedi v Italiji; gospodarstvo v naši drugi največji gospodarski partnerici naj bi letos dočakalo 2,4-odstotni upad, v Avstriji naj bi bil 1,1 odstotka. Tudi v naši južni sosedi Hrvaški, kamor izvozimo celo nekoliko več kot v Avstrijo, spreminjajo navzdol svoje napovedi, ekonomisti pa so vse bolj zaskrbljeni. Napoved o štiriodstotni rasti BDP so znižali že na 1,6 odstotka. Za Slovenijo je najpomembnejši položaj v Evropski uniji, saj od vsega BDP izvozimo kar 70 odstotkov, od tega tri četrtine v države EU.Zaustavljeni nemški stroj
Delež slovenskega izvoza v Nemčijo je okoli 19 odstotkov vsega, kar izvozimo, tako je bil v letu 2007 3,65 milijarde od skupnih 19,4 milijarde evrov, v prvih desetih mesecih lanskega leta pa 2,9 milijarde od skupnih 15,3 milijarde evrov v tem času. Precej za Nemčijo je Italija z 12-odstotnim deležem pri izvozu. Kljub relativno razpršenemu izvozu je torej za usodo naših izvoznikov še vedno najpomembnejše dogajanje na nemškem trgu. Prav za tega nemški analitiki napovedujejo, da bo to leto najtežje vse od konca druge svetovne vojne. Zaradi upadanja proizvodnje utegne delo zgubiti tri četrt milijona Nemcev. Po navedbah tednika Spiegel je ogrožena kar tretjina delovnih mest za srednji sloj. Nemška koalicijska vlada med krščanskimi in socialnimi demokrati nekaj mesecev pred septembrskimi volitvami tehta med možnimi ukrepi za ublažitev krize in ponovno oživitvijo nemškega gospodarskega stroja, ki je vlekel za seboj vso Evropsko unijo. Med drugim naj bi znižali obresti za srednjeročne kredite za osebna vozila (avtomobilska industrija je ponos Nemčije, prav avtomobilski trg pa je eden od najbolj prizadetih zaradi zmanjšanja povpraševanja), prenovo objektov. Zvezna in deželne oblasti naj bi sofinancirale komunalne infrastrukturne projekte, za določen čas nameravajo opustiti davek na motorna vozila, za podjetja bodo določili davčne olajšave, načrtujejo uvedbo ugodnih amortizacijskih pravil. Vsemu temu navkljub vsaj za zdaj gospodarske družbe in porabniki še ne kažejo večjega zaupanja, da se bodo tokovi obrnili in da vlada ve, kaj dela.
VEČ V TISKANI IZDAJI