VSO: »Kočevski zbor ni polagal temeljev slovenske državnosti, kvečjemu temelje jugoslovanske diktature«

V Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije, ki organizira današnjo slovesnost v Kočevju, so v vabilu navedli besede slavnostnega govornika Bogdana Osolnika, tedaj predsedujočega Zboru odposlancev, da je bilo zasedanje, ki je potekalo med 1. in 4. oktobrom 1943, "prelomno državotvorno dejanje slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ki je omogočilo uzakonitev suverenosti slovenskega naroda in položilo temelje njegove državnosti".

Pri volitvah odposlancev za kočevski zbor, ki so potekale septembra 1943, so odposlance na osvobojenih ozemljih volili tajno in neposredno, odposlance pa so volili tudi bataljoni in druge vojaške enote, na neosvobojenih ozemljih pa okrožne organizacije Osvobodilne fronte (OF), v Zgodovini Slovencev, ki je leta 1979 izšla pri Cankarjevi založbi, navaja zgodovinar Metod Mikuž, ki pri tem ugotavlja, da so se tako "prvič v slovenski zgodovini zbrali svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodnoosvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel".

Zbor je sprejel resolucijo, ki je med drugim poudarila, da je OF edina zakonita narodna oblast na slovenskem ozemlju, Narodnoosvobodilna vojska (NOV) Slovenije pa sestavni del NOV Jugoslavije in tako "edino jamstvo za končno zmago slovenskega naroda, za svobodno in združeno Slovenijo v svobodni, združeni Jugoslaviji". NOV Slovenije je poleg tega skupaj z NOV Jugoslavije pod Titovim poveljstvom edina narodna vojska Jugoslavije, so še sklenili v resoluciji.

Resolucija je med drugim ponovno obsodila belo gardo in jugoslovansko vlado v Londonu kot "petokolonaško okupatorjevo garnituro" in se "zahvalila predvsem bratskemu ruskemu narodu in Stalinu", še piše Mikuž.

Vabilo na slovesnost, ki jo bo prenašala tudi Televizija Slovenija in katere častni pokrovitelj je predsednik DZ Janko Veber, je že naletelo na odziv Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Združenje je posebej začudila trditev, da so bili v Kočevju položeni temelji slovenske državnosti.

Kot poudarjajo, udeležencev kočevskega zborovanja "niso izbirali po demokratičnih, ampak po merilih privrženosti tedanji 'avantgardi slovenskega osvobodilnega gibanja', tj. Komunistični partiji Slovenije". "Kočevski zbor ni polagal temeljev slovenske državnosti, ampak kvečjemu temelje jugoslovanske diktature," ugotavljajo.

V VSO menijo, da bi morali prireditelji slovesnosti razložiti pomen scenografije Kočevskega zbora s Stalinovo sliko in zborove izjave "hvaležnosti ruskemu narodu". Kot poudarjajo, so nasledniki kočevskih odposlancev ogorčeno zavračali slovensko državnost, pri čemer v VSO navajajo odvzem članstva v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti juristu Leonidu Pitamicu leta 1948, odstavitev Staneta Kavčiča leta 1972 ter leta 1987 odstavitev urednika Nove revije, ki je objavila Prispevke za slovenski nacionalni program.

"Temelje slovenske državnosti smo postavljali s plebiscitom leta 1990, predvsem pa z dejanji državnega zbora leta 1991, z ustavo in z mednarodnim priznanjem samostojne in neodvisne države ob koncu leta 1991," izpostavljajo v združenju. Ob tem Vebru predlagajo, naj apelira na organizatorje, da popravi omenjeno vabilo na slovesnost.