Po obtožbah finske nacionalne televizije, da je Patria v zvezi s poslom prodaje oklepnikov podkupila premierja Janeza Janšo, se razkriva vloga nekaterih slovenskih organov pri reševanju zadeve. Indici kažejo, da sta tako Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, kot Andrej Plausteiner, direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ravnala v neskladju z zakonom. Kos kljub pozivu državnega zbora noče odstopiti, medtem pa policija že ukrepa zoper osebi, ki sta »založili« depeše Interpola.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos skuša prikazati, da z obtožbami finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki so povzročile pravi politični vihar tri tedne pred volitvami, nima nič. Za svoje navedbe v oddaji finske televizije, da so v afero Patria vpleteni »ljudje, ki so zelo blizu vrha«, nima nobenih dokazov, pač pa o tem le logično sklepa. Med izredno sejo državnega zbora sredi prejšnjega tedna o Patrii so ga zato poslanci želeli, naj v 24 urah dokaže svoje navedbe ali odstopi. Tega seveda nekdanji kriminalist ne namerava storiti niti v sanjah; na novinarski konferenci je izjavil, da parlament sploh nima zakonske podlage za tak poziv. Zanimivo, Kos se sklicuje na zakone, čeprav vse kaže, da jih ni spoštoval. Novinarju nacionalne televizije Mateju Hlebšu je pogovoru »priznal«, da je v zadnjem letu bil na Finskem. Na druga novinarjeva vprašanja, kdaj in v kakšni zvezi je bil tam, se je zmedeno izmikal in začel novinarja celo obtoževati, da sodeluje v nekakšni igri, s čimer je le povečal sume o svoji vlogi pri aferi Patria.Mimo slovenskih organov
V svojem stilu je skušal potem popraviti »škodo«, zato se je začel spraševati, od kod novinarji podatek iz policijskega spisa. Bizarno, saj mu ga je pred tem sam razkril. Toda Kosove težave s poznejšim pojasnjevanjem se tu šele začnejo. Povedal je, da se je v zvezi s Patrio šestkrat srečal s finsko policijo, najprej lanskega junija. Aprila letos je na njihovo vabilo in stroške potoval na Finsko. Kot nam je razložil, so ga tam zaslišali, najbrž kot pričo. Kar so od njega izvedeli Finci, pravi, bi bila lahko podlaga za nove informativne pogovore. Glede na povedano bi lahko domnevali, da je Kos uslužbenec finske države in ne Slovenije in da ga plačujejo finski davkoplačevalci in ne slovenski. Prav tako bi lahko sklepali, da za svoje ne šteje slovenske policije, temveč finsko policijo. Naše vprašanje, ali je slovensko policijo obvestil, da ga na zaslišanje vabijo finski kriminalisti, ga je začudilo: »Zakaj bi obveščal našo policijo o tem, da so me povabili finski kriminalisti?« Pravi, da so bili naši policisti o sumih kaznivih dejanj v zvezi s poslom s Patrio obveščeni že pred tem.
Seveda je pri svojem požrtvovalnem delu za finsko policijo »pozabil« na nekaj malenkosti, med drugim na slovenske predpise. Tako 14. člen komisije za preprečevanje korupcije določa, da mora ta, če »pri svojem delu ugotovi, da v obravnavani zadevi obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja ali drugih kršitev… odstopiti zadeve pristojnemu organu.« To nikakor niso finski kriminalisti ali morda preiskovalci kake druge države, pač slovenska policija in tožilstvo. Tudi zakon o kazenskem postopku v 145. členu jasno narekuje, da morajo vsi državni organi naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni , ali če kako drugače zvedo zanje. In Kos bo precej težko obrazložil, da o zadevi ni bil obveščen glede na to, da je komisija hranila kar 341 listin v zvezi z zadevo Patria.
VEČ V TISKANI IZDAJI