Znotraj Triglavskega parka, kjer je domačinom z referendumom uspelo preprečiti načrtovano pozidavo vse od Stare Fužine do obal Bohinjskega jezera, se po nekajletnem zatišju znova vrstijo številni izstopajoči posegi v prostor. Domačini so prepričani, da levji del krivde nosi Triglavski narodni park, ki ga vodi dr. Marija Markeš. Meje dopustnega naj bi povsem prestopila potem, ko je v parku ožjemu vodstvu Cestnega podjetja Kranj dovolila celo prepovedani komercialni odstrel treh gamsov.
Med primeri, ki v zadnjem letu najbolj vznemirjajo domačine Stare Fužine, je zagotovo nedavno zgrajena hiša arhitektke, v širši okolici znani predvsem po nenavadni arhitekturni zasnovi Mercator Centra v Bohinjski Bistrici. Njena hiša stoji tik ob nizu kozolcev, ki jim grozi uničenje, saj se novi kupci ne ozirajo na slovensko kulturno dediščino in jih ob pomoči nekaterih ustanov, med katerimi izstopa Zavod za kulturno dediščino RS, lahko spreminjajo v vikende nenavadnih oblik.
»Gajba« za prihodnji čas
Največje presenečenje nas čaka tik ob vstopu v park, saj je v neposredni bližine table z napisom Triglavski narodni park postavljen povsem nov objekt. Kar težko bi našli kakšnega domačina, ki bi se strinjal s tem posegom in bi mu bila hiška celo všeč, izjema je tako le lastnik Slavko Rožič, sin Marjana Rožiča, nekdanjega predsednika Turistične zveze. Nad objektom ni navdušen niti njun bližnji sorodnik Boris Rožič, gostilničar in poveljnik civilne zaščite, ki ima tudi ob jezeru eno izmed največjih gostiln na tem območju, tradicijo gostinstva pa naj bi začel že njegov oče, znan predvsem kot prvoborec. Družina Rožič ima na tem koščku Slovenije torej izjemno močne korenine, in te očitno botrujejo temu, da so jim ob zadnjem poskusu neustrezne gradnje krepko pogledali skozi prste. A Slavko Rožič nima občutka slabe vesti, saj je prepričan, da o njegovi hiši lahko sodijo le arhitekti: »Objekt je bil zgrajen v skladu z vsemi določili. Nekoč je bila tu dedova domačija, ker pa ni bila funkcionalna, smo jo podrli. Na novo zgrajena hiša je po mojem prepričanju lepa za čas, ki prihaja.« Hiša je ekološka, pri gradnji je bil uporabljen macesen, imela naj bi dobro izolacijo. »To je imela že prejšnja,« hudomušno pripomni njegov sorodnik Rožič, »saj je imela stene obdane z mahom.«
»A je to sploh naš stil,« se je spraševal eden izmed domačinov, ki ne more razumeti, da je bila sploh dovoljena gradnja takšne, kot je pripomnil, »gajbe,« in to celo ko stopiš na območje parka. Kot so nam povedali v upravi Triglavskega narodnega parka, so o sporni gradnji prvič podali negativno mnenje Agenciji RS za okolje pri ministrstvu za okolje in prostor že leta 2004. Ministrstvo za okolje in prostor so znova seznanili s posegi tri leta kasneje. V pismu so opozorili, da je pri gradnji nadomestne stanovanjske hiše Ribčev laz 1 v Ribčevem Lazu prišlo do posegov, za katere ni bilo izdano naravovarstveno soglasje. Dodali so, da je oblikovanje in izbor gradiv neustrezno in ne upošteva značilnosti krajevne stavbne tipologije . Kot je bilo še zapisano v pismu, gradnja teče v robnem območju parka, na ekološkem pomembnem območju, zato so prosili, da inšpektor opravi ogled na terenu, v pismu pa so priložili tudi fotografije spornega objekta.
Po podatkih službe za posege v prostor, ki deluje v okviru Triglavskega narodnega parka, je bilo samo leta 2007 skupno izdano kar 173 mnenj, od tega se je na gradnje v prostoru občine Bohinj nanašalo 81 pozitivnih mnenj in le 19 negativnih. »Kadar menimo, da za gradbenimi posegi ni ustreznih dovoljenj, jih najprej prosimo za ureditev papirjev, nato se odločimo za prijavo. Enako smo storili v primeru gradnje objekta na Ribčevem Lazu 1, saj smo o njem obvestili inšpekcijo, o ukrepih inšpekcije pa kasneje nismo bili seznanjeni,« pove dr. Marija Markeš, direktorica Triglavskega narodnega parka.
V primerjavi z domačini, ki jim nenehno gledajo pod prste, saj mora biti prijavljena vsaka sprememba, na dovoljenja pa morajo čakati celo dve leti, so prišleki, med katerimi so nekateri zelo premožni in prav zaradi njih cene nepremičnin letijo v nebo, zelo privilegirani. »Zakaj ne gre po vrstnem redu?« se sprašuje domačin Jože Hodnik, ki je tudi nadzornik v Triglavskem narodnem parku: »V prihodnosti bomo še na slabšem, saj se delež tujcev stalno povečuje. Od približno 250 hiš, kolikor jih je na območju Stare Fužine, je okoli polovica vikendov, samo minulo leto so bili zgrajeni štirje novi, v počitniške hišice se spreminjajo celo nekdanji hlevi.« Nakupov seveda ne bi bilo, če domačini ne bi prodajali, a kot dodaja Hodnik, je glavni vzrok treba poiskati v izjemno slabih socialnih razmerah: »Družin, kjer oba zakonca ne zaslužita več kot 900 evrov, je veliko, in tako so prisiljeni prodajati nepremičnine. Vzrok za prodajo je pa tudi razdelitev dediščine.«
