Vožnja v naravi nekatere tako razkuri, da motoristom in kolesarjem nastavljajo bodečo žico

Nekateri lastniki problem rešujejo na lastno pest. Tako je nedavno prek priljubljene gozdne pešpoti na Ruškem Pohorju 50-letnik iz Ruš napel plastično mrežo, na vrh katere je namestil še bodečo žico. Z dejanjem je ogrozil življenje pohodnikov in tekačev, pa tudi kolesarjev, ki nemalokrat uporabijo to pešpot za kolesarski spust.

Če se je primer na Pohorju končal srečno, pa je tako napeljana bodeča žica na Hrvaškem terjala smrtno žrtev. Minuli teden je med spustom z motorjem po gozdni poti umrl 21-letnik.

Vožnja po gozdu moti divjad in uničuje tla

Vožnja v naravi, izven urejenih poti, povzroča precej škode, moti pa tudi življenje divjadi, je za STA povedal strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek. Povzroča degradacijo tal, uničuje mladje, povzroča erozijo in spreminja način odtekanja voda. Sanacija te škode pa ostaja na plečih kmetov, je dodal.

Vožnja po naravi je problem predvsem na območjih ob meji, kot so Štajerska, Koroška in Primorska. Tujci, predvsem državljani Avstrije in Italije, namreč prihajajo na vožnje v Slovenijo, saj je v tujini to področje bolj regulirano, je pojasnil Redek.

Kot primer je navedel, da je v Avstriji običajno, da lastnik v gozdu postavi zapornico, saj gre za zasebno zemljišče. V Sloveniji velja, da je gozd odprt javni prostor. "V Avstriji je vsem jasno, da se po kmetovih površinah ne hodi. Pri nas pa se to dojema kot skupna lastnina, ni spoštovanja," je povedal.

Da gre za velik problem, je ponazoril s primerom kmeta iz Savinske doline, ki je v gozdu postavil kamero. Ugotovil je, da se je v enem tednu čez njegovo zemljišče peljalo 300 motoristov.

Med epidemijo novega koronavirusa se je obisk v gozdu povečal, opaža Zavod za gozdove Slovenije. Povečalo se je tudi neprimerno vedenje obiskovalcev gozda, so zapisali za STA in izpostavili smetenje, hojo izven urejenih poti ter vožnjo z motornimi vozili. Bolj obremenjeni so primestni gozdovi in gozdovi z bolj izpostavljeno socialno vlogo. Gre predvsem za gozdove v okolici Ljubljane in drugih večjih mest ter Pohorje, so še dodali.

Motoristi na znake policistov ne ustavijo

Zaplete pa se pri nadzoru in kaznovanju kršiteljev, opozarjajo sogovorniki. Nazori policije so pogosto neučinkoviti. "Težava je predvsem nedostopnost terena, oteženo je tudi ustavljanje motoristov, saj ne upoštevajo znakov policistov, motorji pa niso registrirani. Posledično so ukrepi zaradi vožnje v naravnem okolju zelo redki," so zapisali na Policijski upravi Koper.

Policisti so pozvali prebivalce k sodelovanju pri prijavi primerov. Blejski policisti so na primer aprila na podlagi anonimne prijave o vožnji v naravnem okolju izsledili dva motorista, vendar šele, ko sta bila že na cesti. Ker je šlo za anonimen klic, policisti niso uspeli potrditi kršitve vožnje v naravnem okolju, so ju pa obravnavali zaradi vožnje neregistriranega motornega kolesa in neupoštevanja prometne signalizacije. Policisti so še dodali, da v primeru prijav prijavitelju zagotavljajo anonimnost.

Številni predlogi za rešitev problematike, a ključno je zavedanje o uničevanju gozda

Kmetje in lastniki so tako pri obvladovanju in preprečevanju tovrstnih voženj nemočni, so opozorili na Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (KGZS). Sami namreč ne smejo izvajati aktivnosti za preprečitev teh voženj, kot bi bilo postavljanje zapornic in drugih ovir.

Problematiko nazorov bi delno lahko rešila evidenca lastnikov kros motorjev in štirikolesnikov, na KGZS predlagajo obvezno registracijo. Opozorili so, da zakon o ohranjanju narave določa obvezno identificiranje motornih sani, štirikolesnikov in motornih koles v evidenci vozil na motorni pogon. A ta sistem do danes še ni zaživel.

Težavo na KGZS vidijo tudi v tem, da v državi ni dovolj poligonov za vožnje s tovrstnimi prevoznimi sredstvi. Tudi na policiji sicer opažajo, da motoristi za vožnjo uporabljajo makadamske ceste. A dodajajo, da tukaj ne gre za kršitve, saj se vozijo po urejenih makadamskih cestah. Redek vožnji po gozdu ne nasprotuje, dokler je organizirana po gozdnih poteh.

Ključno je, da prebivalci začnejo spoštovati tujo lastnino in dojamejo, da je tudi gozd ali travnik last nekoga, poudarjajo v zbornici.