Revija Reporter
Slovenija

Vojna v Ukrajini je prišla kot darilo Janši v predvolilnem času, meni nekdanji veleposlanik Roman Kirn

Roman Kirn, nekdanji veleposlanik
7 1.886

1. apr. 2022 7:17 Osveženo: 7:20 / 01. 4. 2022

Deli na:

Nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn

Vojna v Ukrajini je prišla kot darilo Janši v predvolilnem času. Ne le zato, da se pozabijo teme, povezane s slabim vodenjem spopada z epidemijo, ampak glede vseh negativnih vidikov delovanja te vlade.

Poleg tega je okolje povečane varnostne problematike in sama vojna nekaj, kar  intimno ustreza tudi Janši. Skozi lastno aktivnost in proaktivnost izkazuje svojo vlogo voditelja, vse to je usmerjeno v to, da doma poveča prepoznavnost takšnega profila voditelja, na katerega se je mogoče zanesti v težkih časih. Pri tem pa sprejema odločitve, ki resnično niso državniške, ki niso poteze nekega premišljenega voditelja. Če samo začnemo z idejo o razglasitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino, je to samo po sebi dokaz.

Tudi njegova pot v Kijev je namenjena neki njegovi bolj izpostavljeni vlogi aktivnega akterja. Seveda to bolj služi v predvolilne namene za domačo javnost, v Bruslju tega nihče tako ne vidi. Še več, Janša je tudi to naredil tako, kot je nekaj stvari pred tem, kjer se je pokazal kot politik 27-terice, ki skače iz okvirov možnega skupnega nastopa EU. To zagotovo ni nekaj, kar prispeva k razrešitvi položaja v Ukrajini in niti k enotnosti EU. To pa bi nas moralo malce zaskrbeti.

Ne moremo imeti dveh institucij, veleposlanika začasno na Poljskem, pa še posebno misijo v Kijevu. Zato gre za kvazimisijo, ki ne zdrži mednarodne presoje.

Tudi imenovanje same posebne misije je bolj prestižne narave za Janšo, solistični akt njegovega obiska v Kijevu, češ da deluje proaktivno in dela nekaj koristnega za Ukrajino. Lahko rečemo, da dela pravo stvar, vendar na nepravi način. To je improvizacija, s katero se požvižga na zakon o zunanjih zadevah in tudi na potrebo po notranjepolitičnem usklajevanju. Ta poteza je zelo politična, ni bila usklajevana niti s predsednikom republike niti z odborom za zunanjo politiko. Sam je sprejel odločitev, zunanje ministrstvo pa jo je moralo izvršiti.

Slovenija ima še vedno akreditiranega veleposlanika v Kijevu, ki ga predsednik Borut Pahor ni razrešil. Dokler je tako, ne moremo imenovati posebne misije za delovanje v državi, v kateri je že diplomatsko predstavništvo z diplomatsko ekipo. Za to misijo ni osnove v zakonu o zunanjih zadevah. Za ustanovitev misije bi morali najprej sprejeti ukaz o odpoklicu veleposlanika in imenovanju posebne misije.

Tudi imenovanje začasnega odpravnika poslov bi bilo mogoče, če bi bil aktualni veleposlanik odpoklican, sicer pa bi se moral v Kijev vrniti sedanji veleposlanik ali odpravnik poslov, ki pa je eden od zdajšnje ekipe. Ne moremo imeti dveh institucij, veleposlanika začasno na Poljskem, pa še posebno misijo v Kijevu. Zato gre za kvazimisijo, ki ne zdrži mednarodne presoje. Ker ne bo imela polnega diplomatskega statusa, bodo lahko njeni člani podvrženi dodatnim varnostnim tveganjem.