Poleg tega je okolje povečane varnostne problematike in sama vojna nekaj, kar intimno ustreza tudi Janši. Skozi lastno aktivnost in proaktivnost izkazuje svojo vlogo voditelja, vse to je usmerjeno v to, da doma poveča prepoznavnost takšnega profila voditelja, na katerega se je mogoče zanesti v težkih časih. Pri tem pa sprejema odločitve, ki resnično niso državniške, ki niso poteze nekega premišljenega voditelja. Če samo začnemo z idejo o razglasitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino, je to samo po sebi dokaz.
Tudi njegova pot v Kijev je namenjena neki njegovi bolj izpostavljeni vlogi aktivnega akterja. Seveda to bolj služi v predvolilne namene za domačo javnost, v Bruslju tega nihče tako ne vidi. Še več, Janša je tudi to naredil tako, kot je nekaj stvari pred tem, kjer se je pokazal kot politik 27-terice, ki skače iz okvirov možnega skupnega nastopa EU. To zagotovo ni nekaj, kar prispeva k razrešitvi položaja v Ukrajini in niti k enotnosti EU. To pa bi nas moralo malce zaskrbeti.
Ne moremo imeti dveh institucij, veleposlanika začasno na Poljskem, pa še posebno misijo v Kijevu. Zato gre za kvazimisijo, ki ne zdrži mednarodne presoje.
Tudi imenovanje same posebne misije je bolj prestižne narave za Janšo, solistični akt njegovega obiska v Kijevu, češ da deluje proaktivno in dela nekaj koristnega za Ukrajino. Lahko rečemo, da dela pravo stvar, vendar na nepravi način. To je improvizacija, s katero se požvižga na zakon o zunanjih zadevah in tudi na potrebo po notranjepolitičnem usklajevanju. Ta poteza je zelo politična, ni bila usklajevana niti s predsednikom republike niti z odborom za zunanjo politiko. Sam je sprejel odločitev, zunanje ministrstvo pa jo je moralo izvršiti.
Slovenija ima še vedno akreditiranega veleposlanika v Kijevu, ki ga predsednik Borut Pahor ni razrešil. Dokler je tako, ne moremo imenovati posebne misije za delovanje v državi, v kateri je že diplomatsko predstavništvo z diplomatsko ekipo. Za to misijo ni osnove v zakonu o zunanjih zadevah. Za ustanovitev misije bi morali najprej sprejeti ukaz o odpoklicu veleposlanika in imenovanju posebne misije.
Tudi imenovanje začasnega odpravnika poslov bi bilo mogoče, če bi bil aktualni veleposlanik odpoklican, sicer pa bi se moral v Kijev vrniti sedanji veleposlanik ali odpravnik poslov, ki pa je eden od zdajšnje ekipe. Ne moremo imeti dveh institucij, veleposlanika začasno na Poljskem, pa še posebno misijo v Kijevu. Zato gre za kvazimisijo, ki ne zdrži mednarodne presoje. Ker ne bo imela polnega diplomatskega statusa, bodo lahko njeni člani podvrženi dodatnim varnostnim tveganjem.
