Proračun za leto 2012 je DZ sprejel že novembra 2010 in temelji na medtem že zastarelih napovedih. Prejšnja vlada je zato njegovo izvrševanje že konec lanskega decembra zamrznila, dokler ne bo pripravljen rebalans. Pripravo tega je prepustila novi vladi pod vodstvom Janeza Janše, ki je položaj nastopila februarja letos.
Brez rebalansa bi letošnji proračunski odhodki lahko znašali 10,3 milijarde evrov, a s tem bi občutno obremenili primanjkljaj, ki je že lani po izračunih državnega statističnega urada znašal visokih 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V državni proračun se bo namreč letos predvidoma steklo le 7,8 milijarde evrov, je konec februarja povedal finančni minister Janez Šušteršič.
Dva tedna po teh izračunih je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj še znižal napovedi za Slovenijo. Potem ko se je obseg BDP v letu 2011 skrčil za 0,2 odstotka, naj bi se letos za dodatnega 0,9 odstotka, je urad zapisal v pomladanski napovedi gospodarskih gibaj. Še bolj pesimistična je Banka Slovenije: po njenih izračunih se nam letos obeta upad gospodarske aktivnosti celo za 1,2 odstotka.
Vlada je odločena znižati primanjkljaj na tri odstotke BDP. Kot ugotavlja Šušteršič, v zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je v iz leta v leto še povečeval. "To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, da že letos z zelo odločnimi ukrepi znižamo primanjkljaj," je konec minulega tedna komentiral podatek o lanskem primanjkljaju.
Z namenom znižanja primanjkljaja vlada predlaga predvsem znižanje odhodkov, a po drugi strani načrtuje tudi zmanjšanje nekaterih davčnih bremen, kar naj bi pripomoglo k spodbuditvi gospodarske aktivnosti.
Tako naj bi letos z različnimi ukrepi privarčevali dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa še skoraj 949 milijonov evrov. Največji delež varčevanja želi vlada doseči z znižanjem sredstev za stroške dela v javnem sektorju ter z znižanjem materialnih stroškov, varčevati pa namerava tudi pri osnovnih sredstvih ter investicijskih transferjih in subvencijah.
Čeprav vlada zatrjuje, da bo vse ukrepe uskladila s socialnimi partnerji, pa ji ti očitajo, da jim je dala premalo časa za analizo. Predlagani ukrepi bodo po njihovi oceni najbolj prizadeli socialno najšibkejše in so krivični do javnih uslužbencev. Vre tako v sindikatih javnega kot zasebnega sektorja.
Vse več sindikatov javnega sektorja tako za 18. april napoveduje stavko. Da bodo odložili delo, so znotraj Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) že napovedali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Policijskem sindikatu Slovenije, Sindikatu delavcev v pravosodju Slovenije ter Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Popoldne naj bi se za pridružitev stavki odločil tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
Glede na zakon o stavki mora sicer stavkovni odbor stavko napovedati najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek, in sicer tako, da pošlje sklep o začetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu organizacije oz. delodajalcu - v javnem sektorju torej vladi. To pomeni, da morajo sindikati, če želijo stavko izvesti 18. aprila, stavko napovedati najpozneje prihodnji teden.
Pravica do stavke delavcev, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena ali posebnega pomena za obrambo, se sicer lahko uveljavi samo pod pogojem, da se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov. Prav tako mora biti zagotovljeno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Sindikati zasebnega sektorja medtem grozijo z referendumom. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so tako napovedali, da bodo v primeru, da bodo šli interventni ukrepi čez sito DZ in jih ne bo mogoče zaustaviti drugače kot z naknadnim zakonodajnim referendumom, uporabili tudi to pravico.
In kateri predlagani ukrepi so najbolj razburili sindikate? Med drugim vlada predlaga znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem, ob tem pa bi letos ostali tudi brez regresa. Obseg znižanja plač in ukrepi glede regresa so še predmet pogajanj med vlado in sindikati. Vlada je sklenila poseči tudi v nadomestila za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, dnevnice in jubilejne nagrade.
Varčevalni ukrepi vsebujejo tudi znižanje cen zdravstvenih storitev ter združevanje javnih zavodov in agencij, dotikajo pa se tudi socialne politike; tako naj bi med drugim znižali nadomestila za brezposelne in skrajšali dobo njihovega prejemanja, znižali višino starševskega nadomestila za nego otroka, odpravili brezplačen vrtec za drugega in ostale otroke, znižali letni dodatek za upokojence ter ukinili subvencioniranje študentske prehrane v juliju in avgustu.
Večkratna pogajanja doslej niso prinesla bistvenega zbližanja stališč. Vlada tako danes pred sindikate javnega sektorja prihaja z novo različico izhodišč za varčevanje, za četrtek pa je socialnim partnerjem obljubila, da bo na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila še sveženj ukrepov, povezanih s prihodkovno stranjo proračuna.
Ob tem kljub pozivom sindikatov in opozicije, naj ukrepa tudi na prihodkovni strani proračuna, obljublja, da z izjemo trošarin davčnega bremena v tem letu ne bo zviševala.
Nasprotno, napovedala je vrsto ukrepov za postopno zmanjševanje davčnega bremena podjetij in posameznikov. Tako bo skupaj s predlogom rebalansa v DZ poslala predloge za postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, za zvišanje olajšav za investicije in za vlaganja v raziskave in razvoj ter za spremembe lestvice za odmero dohodnine v smeri zvišanja meje za obdavčitev po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji.
Zaradi varčevalnih ukrepov pa je ogrožena tudi zastavljena časovnica za sprejem novega socialnega sporazuma. Izhodišča zanj so namreč v torek podpisale le tri sindikalne centrale od devetih. Štiri pa so že napovedale, da jih, četudi se z njimi strinjajo, ne bodo uradno potrdile, dokler ne pride do dogovora o predlogih za uravnoteženje državnega proračuna. Socialni sporazum naj bi bil sicer sklenjen do 20. junija.