Vladimir Vodušek obsojen na leto in pol zapora in prepoved opravljanja novinarskega poklica

Tričlanski senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je včeraj Voduška spoznal za krivega, da je spomladi in poleti 2012 skupaj s Stanislavom Gabercem za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, prek direktorja podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška poskušal s pridobljenimi obremenilnimi dokumenti izsiljevati takratnega direktorja Uniorja Gorazda Korošca.

V zameno, da ne objavi obremenjujočih dokumentov - ti so sicer po podanih samoovadbah kasneje privedli do obsodb in pogojnih zapornih kazni za Korošca in Stiplovška -, je Vodušek po navedbah sodišča zahteval protipravno premoženjsko korist, pri čemer so pogovori tekli o treh predlogih.

Eden od predlogov je bilo poslovno sodelovanje pri oglaševanju na Voduškovi Info TV v skupnem znesku 360.000 evrov v petih letih, drugi predlog se je nanašal na odkup terjatev, ki jih je do Voduškovih družb imel Mif Invest, tretja možnost pa je bila "rešitev zunaj sistema".

Do poslovnega sodelovanja ni prišlo in s tem tudi ne do dokončanja kaznivega dejanja, saj so Korošec, Stiplovšek in odvetnik Jožko Gregorovič 4. julija 2012 sum kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja naznanili tožilstvu. Po nadaljnjih postopkih in vključitvi tajnega policijskega delavca je policija Voduška aretirala ob prejemu dela dogovorjenega denarja 12. julija 2012 na Trojanah.

Sodišče je Vodušku po včerajšnjem celodnevnem podajanju zagovora in zaključnih besed popoldne izreklo zaporno kazen v dolžini eno leto in šest mesecev, pri čemer se mu od izrečene zaporne kazni odšteje čas, ki ga je preživel v priporu od 12. julija do 9. avgusta 2012.

Hkrati je sodišče Vodušku izreklo prepoved opravljanja novinarskega poklica za čas enega leta, šteto od pravnomočnosti sodbe, pri čemer se čas, preživet v zaporu, ne všteje v čas trajanja tega ukrepa. Sodišče je Vodušku naložilo tudi plačilo stroškov postopka, ki pa še niso odmerjeni.

Obramba je že napovedala pritožbo, saj je prepričana, da kaznivo dejanje ni bilo dokazano. Vodušek, ki krivdo vseskozi zanika, pa je v izjavi medijem dejal, da je "šokiran nad odločitvijo sodišča". "Obsojen sem bil samo zaradi tega, ker sem videl neke dokumente," je dejal Vodušek, ki ga preseneča "hitrost, s katero je sodišče danes zaključilo celotni sodni postopek".

V času podajanja zagovora in zaključnih besed pa je Vodušek na sodišču večkrat ponovil, da nikoli ni zahteval denarja in da nikoli ni govoril, da bo objavil dokumente, če ne bo dogovorjeno oglaševanje. Vodušek trdi, da je oglaševanje prek odvetnika Gregoroviča predlagal Korošec sam. "Šlo je samo za oglaševanje, nobenih treh variant ni bilo," je dejal Vodušek.

Vodušek zanika izsiljevanje, saj da je dokumente, ki se jim sicer ni posebej dobro posvetil, kmalu vrnil viru. Večkrat je opozoril tudi na po njegovem sporno ravnanje odvetnika Gregoroviča, saj ga je ta napotil na Koroščevega pooblaščenca, za katerega se je kasneje predstavil tajni policijski delavec, še preden je bila podana ovadba na tožilstvo. Vodušek meni, da so vpleteni izkoristili njegov takratni šibki položaj in stisko, sojenje pa mu je, kot je dejal, načelo zdravje. Zgrožen je bil tudi nad predlogom tožilstva, da se mu za dve leti prepove opravljanje novinarskega dela, saj je na to vezano preživetje osmih ljudi.

Obramba je v zaključnih besedah predlagala oprostilno sodbo. Odvetnica Anita Peček je v zaključnih besedah opozorila, da kaznivo dejanje v obtožnici ni konkretizirano, saj obtožnica uporablja dvojino, medtem ko kazensko pravo v Sloveniji pozna in dopušča le individualno odgovornost. Pečkova je med drugim dejala tudi, da je obtožnica nesklepčna, ker ni pokazala, kaj naj bi bila premoženjska korist. Glede omenjene tretje možnosti pa je dejala, da je to konstrukt tožilstva.

Tožilka Natalija Pogorevc Mlakar pa je v zaključnih besedah med drugim dejala, da je Voduškov prevzem 50.000 evrov na Trojanah od tajnega policijskega delavca pokazal na to, da je Vodušek vseskozi zasledoval pridobitev protipravne premoženjske koristi in da je to tista tretja možnost, ki se je omenjala v pogovorih. Poudarila je, da ni dvoma, da sta Vodušek in Gaberc - ki je bil v ločenem postopku po priznanju krivde že pravnomočno obsojen v tej zadevi - skupaj nastopala.

Tožilka je z razglašeno sodbo zadovoljna, saj je sodišče sledilo predlogu tožilstva glede vrste kazni in izrečenega varnostnega ukrepa. Je pa sicer sodišče izreklo nekoliko krajšo kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo, ki bo zato zadevo še preučilo.

Sodišče je sicer pri izreku sodbe Vodušku navedlo, da je ravnal z direktnim naklepom, kot olajševalne okoliščine pa je sodišče upoštevalo, da doslej ni bil kazensko obravnavan, da je od dogodkov že več kot šest let in da skrbi še za svoje družinske člane. Kot oteževalno okoliščino pa, da je kaznivo dejanje storil z zlorabo svojega poklica.

Včeraj izrečena sodba ni pravnomočna. Nanjo je možna pritožba na Višje sodišče v Mariboru v 15 dneh od vročitve.