Vladi je vseeno, če na državnih proslavah gleda totalitarne simbole

Po Dolinškovem mnenju je 25. oktobra 1991 Slovenija ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. Odhod zadnjega vojaka JLA predstavlja vrh procesa slovenske osamosvojitve, meni poslanec SMC.

S tem bi dan suverenosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti opozarjal na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost, kar pa predstavlja cilj dejanske suverenosti pri uresničevanju naše ustavne demokracije, predlaga Dolinšek.

Vlada se strinja, da gre pri predlaganem obeleževanju 25. oktobra nedvomno za pomemben dogodek za državnost in samostojnost Slovenije, ki po mnenju mnogih državljanov predstavlja vrh in hkrati konec dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve in bi ga bilo treba primerno ustrezno obeleževati. Ob tem pa na vladi dodajajo, da je po zgodovinskih utemeljitvah mogoče predlagati tudi nekatere druge pomembne dogodke.

Cilj zakona o praznikih in dela prostih dnevih je, da se z zakonom določijo praznični in dela prosti dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov, so sporočili po včerajšnji seji vlade.

Z vidika delovnopravne zakonodaje ni nikakršnih zadržkov pri opredeljevanju dodatnega prazničnega dne, ki ne bi bil dela prost dan, saj to ne bi povzročilo dodatnega izpada delovnih ur in povečanja obveznosti za delodajalce, še ugotavlja vlada.

Ne podpira pa vlada predloga novele zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila SDS. Z novelo predlagajo, da bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki obsega drugo in sedmo kitico pesmi.

S predlogom novele želijo tudi prepovedati vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov, za kršitev določbe pa bi predpisali globo. Prav tako bi zvišali globe za prekrške po tem zakonu. Predlagajo tudi, da bi se moralo v Ljubljani in na Ljubljanskem gradu ob vseh zastavah lokalne skupnosti vedno razobesiti tudi državna zastava v isti velikosti, kot so zastave lokalne skupnosti.

Po mnenju vlade veljavni zakon o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi ni v neskladju z ustavo v delu, ki določa, da je himna sedma kitica Zdravljice. Uveljavljen ustavni običaj v slovenski ustavni ureditvi je, da je slovenska državna himna sedma kitica Prešernove Zdravljice, so zapisali v Ukomu po seji vlade.

Glede višanja denarnih kazni za vse prekrške pa vlada opozarja, da si je pri določanju kaznivih ravnanj in sankcij zanje potrebno prizadevati za vzpostavitev čim bolj uravnoteženega sistema v skladu z načelom sorazmernosti med težo in pomenom kršitve ter težo sankcije.