Kot je na tiskovni konferenci pojasnil premier Janez Janša, je Vlada Republike Slovenije na sinočnji seji pripravila zakonski sveženj oz. megazakon s katerim želijo v prihodnosti blažiti posledice koronaepidemije tako za državljanke in državljane kot tudi za gospodarstvo.
Med drugim je poudaril, da je temeljni namen ukrepov, da zamrznejo obstoječe stanje v Sloveniji na način, da ohranijo ljudi, delovna mesta, gospodarske potencialne, znanstveno-raziskovalne potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, zato da bo kolikor je mogoče normalno funkcionirala tudi potem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana.
Gre za sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki bodo veljali do 31. maja tega leta. Če se situacija v tem času ne spremeni, lahko vlada ta rok po potrebi podaljša. Za ta čas je po zagotovilih premierja sredstev dovolj, vlada pa je že začela zbirati smernic tudi za drugi tak sveženj. "Veliko predlogov, ki smo jih dobili, zahteva več dni preučevanja in bodo zajeti v naslednjem svežnju, ko dobimo ustrezne izračune. Dobili smo prek 1000 različnih predlogov - od gospodarstva, sindikatov, različnih združenj, posameznikov, znanstvenih institucij, univerz in fakultet. Vsem se iskreno zahvaljujem in ocenjujem, da smo zaobjeli okoli 90 % vseh," je še dejal Janša.
Ukrepi za ohranjanje delovnih mest
Vse prispevke v obe blagajni zaposlenih, ki so na čakanju, bo za obdobje dveh mesecev prevzela država oziroma proračun, ostale bodo vse pravice zavarovancev.
Nadomestila za vse bolniške odsotnost v času epidemije krije zdravstvena zavarovalnica in ne več delodajalec.
Zakon bo vzpostavili tudi sistem nagrajevanja zaposlenih v kritičnih dejavnosti v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in dodatne obremenitve v razponu med 10 do 200 % osnovne plače.Podoben pristop se svetuje delodajalcem z zaposlenimi v bolj izpostavljenih gospodarskih sektorjih, denimo trgovcem.
Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi
kot je pojasnil premier, bodo ti ukrepi še posebej pomembni za določene kategorije starejših kot so recimo upokojencev z nizkimi pokojninami, ki so največja tarča epidemije.
Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, na primer varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo ipd. bo izenačen s statusom delavcev na čakanju na delo.
Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne pripada nadomestilo za brezposelnost.
V nadaljevanju bo določeno tudi, da gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo v tem obdobju, tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.
Upokojencem z najnižjimi pokojninami se bo po navedbah premierja izplačal solidarnostni dodatek zaradi posledic koronavirusa. Kot je še dejal, se zavedajo, da je to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke iz pokojnin porabili za nujne rezerve prehranskih in drugih življenjskih artiklov. Zaradi tega bo tej kategoriji izplačan poseben dodatek.
Prejemniki pokojnin v višini do 500 evrov bodo prejeli 300 evrov dodatka, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 500, a ne več kot 600 evrov, bodo upravičeni do dodatka v višini 230 evrov, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 600, a ne več kot 700 evrov, pa do dodatka v višini 130 evrov.
Dodatek bo tako dobilo več kot 292.000 ljudi, sredstva v ta namen pa so predvidena v višini 66,6 milijona evrov.
STA objavlja tabelo s podatki o številu upokojencev glede na višino pokojnine in skupnih sredstvih za izplačilo solidarnostnega dodatka v evrih.
višina število pokojnine upokojencev izplačilo skupaj --------------------------------------------------- do 500 104.714 300 31.414.200 501-600 108.491 230 24.952.930 601-700 78.891 130 10.255.830 --------------------------------------------------- skupaj 292.096 66.622.960
Usmeritve za pomoč samozaposlenim
Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo preko elektronske aplikacije razglasili prizadetost zaradi krize. Ta izjava bo tudi javno dostopna.
Samozaposleni, ki zaradi krize epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače.
Prizadetim samozaposlenim se v tem obdobju odpiše prispevke. Prispevke zanje v tem obdobju v zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država. Pravice zavarovancev in prihodki blaga pa se ohranjajo.
Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta.
Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine.
Ukrepi za ohranitev delovanja podjetij
Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarstvu, ki ostanejo na delovnem mestu v tem obdobju, plačuje država. Pravice zavarovancev in prihodki se ohranijo.
Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno-raziskovalnim
projektom za boj z epidemijo
Z namenom reševanja likvidnosti se, kot navaja premier, vzpostavi garancijska shema, t.i. finančni top, ki omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država za to zagotovi dovolj sredstev preko poroštev oziroma dokapitalizacij za izvedbo tega projekta.
Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, koordinator strokovne posvetovalne skupine, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.
Matej Lahovnik: "Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu."
"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo," je dejal Lahovnik. Napovedal je, da bo v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.
Zamrzne se tudi plačilo akontacije davkov dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike.
Plačilni roki za plačila zasebnim podjetjem, zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni.
Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada se takoj usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem pri izdelavi cepiva, zdravil in zaščitne opreme , z namenom prispevka za obvladovanje posledic koronavirusa.
Ukrepi v smislu znižanja sejnin in plač
Sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni lasti države se znižajo za 30%.
Znižajo se tudi vse funkcionarske plače na državni ravni za 30% za čas trajanja epidemije.
Sodna veja oblasti je zaradi odločitve ustavnega sodišča iz tega zakonskega znižanja izvzeta. Je pa, po besedah premierja, prav tako pozvana, da se sama odpove 30% funkcionarskih plač za čas krize. S tem da tisti, ki v teh razmerah delajo, lahko tudi dodatno nagrajeni.
Distribucija: Oprosti se plačilo distribucije TV signala s strani RTV Slovenija za regionalne in druge televizije.
Smernice za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu
Finančna pomoč obolelim: Kmetom, zbolelim za covidom-19, se za čas trajanja bolezni dodeli nadomestilo za nezmožnost za delo v višini 80 odstotkov minimalne plače.
Socialni prispevki: Kmetom se lahko zmanjša ali odpiše pokojninske prispevke oziroma odloži vse socialne prispevke.
Dajatev na katastrski dohodek za letos: Vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev se zniža za 50 odstotkov.
Nadomestilo za izpad prihodka: Podrobnosti še niso znane.
Nadomestilo plačila priveza za ribiška plovila: Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so upravičeni do 40 odstotkov nadomestila.
Plačilo vodnega povračila: Gojiteljem vodnih organizmov se za letos zniža v višini 40 odstotkov.
Samozadostnost pri pridelavi hrane je, kot poudarja Janša, v teh razmerah in razmerah, ki lahko nekaj časa trajajo, strateškega pomena. Zato bo vlada naredila vse, da se kmetom in kmetijstvu v tem času pomaga s sorazmerno enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu.
"Preskrba s hrano je v tem trenutno še posebej pomembna," pravi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki se tako kot gospodarski minister Zdravko Počivalšek zavzema za kupovanje domačega.
Na kmetijskem ministrstvu razmere pri dobavi kmetijskih pridelkov in živil ter stanje na trgu in morebitne motnje budno spremljajo. En sklop ukrepov so že pripravili, drugega bodo vključili v danes napovedani poseben zakon, katerega namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja.
Vlada namerava tudi finančno podpreti kmetijska gospodarstva zaradi izpada dohodka kot posledice padca cen, razmišlja o oprostitvi plačila dohodnine, pomagala bi tudi tako, da bi povečali delež slovenske hrane v sistemu javnega naročanja.
Kot pomoč živilskemu sektorju je ministrica napovedala povračilo stroškov zaradi povečanih nepričakovanih stroškov, nekaj predlaganih ukrepov pa sega tudi na področje ribištva.
Sicer pa nameravajo na kmetijskem ministrstvu povečati delež predplačil upravičencem pri ukrepih skupne kmetijske politike ter vzpostaviti možnost ugodnega kreditiranja za potrebe investicij v osnovna sredstva in nabavo repromateriala za prihodnjo sezono.
Ukrepi s področja javnih naročil
Mejne vrednosti t. i. evidenčnih naročil: Za blago in storitve se zvišajo na 40.000 evrov, za gradnje pa na 80.000 evrov.
Občine: Naloži se jim samostojno izvajanje javnih naročil.
Priporočilo privatnemu sektorju
S strani vlade prihaja tudi priporočilo delodajalcem v gospodarstvu, da uberejo ustrezen pristop pri nagrajevanju tistih, ki se s tveganjem in izpostavljanjem nevarnostim soočajo s posledicami epidemije. Predlagajo jim, da prav tako vzpostavijo podoben model na podlagi obstoječe zakonodaje in zakonskih rešitev, kot jih vsebuje paket, ki bo veljal predvsem za javni sektor.
Sredstev je dovolj
Janša je na novinarski konferenc med drugim povedal, da posebnega rebalansa letošnjega proračuna za krizne potrebe ne pripravljajo. Sproti se po njegovih besedah na evropski ravni določa poseben okvir zunaj obstoječih fiskalnih pravil in javnofinančnih omejitev. Ta okvir se bo po njegovih besedah še širil, tako na ravni denarne politike ECB kot na ravni instrumentov EU oz. evrskega območja.
"Skrbi o tem, da ne bi bilo dovolj tekočih sredstev za pokrivanje potreb, trenutno ni," je dejal predsednik vlade.
Za to, da bodo sredstva zagotovljena, skrbi ministrstvo za finance. Minister za finance Andrej Šircelj je spomnil, da so finančni učinki danes predstavljenih ukrepov za proračun po oceni strokovne skupine pod vodstvom Mateja Lahovnika okoli dve milijardi evrov. Na finančnem ministrstvu medtem stalno preračunavajo finančne učinke. Ti bodo znani, ko bodo zakoni pripravljeni, torej do četrtka zvečer.
"Viri za financiranje teh ukrepov obstajajo in so zagotovljeni, realni ter zanesljivi," je zagotovil Šircelj.
Izhajajo tako iz evropskih skladov - pri čemer je minister ocenil, da bi bila lahko Slovenija na podlagi orodja, ki naj bi ga evroskupina oblikovala na podlagi mehanizma za stabilnost evra ESM, deležna 1,1 milijarde evrov, v okviru odločitve sveta ECB za močno povečanje odkupov obveznic pa 2,5 milijarde evrov - in domačih skladov.
finančni minister Andrej Šircelj: "Viri za financiranje teh ukrepov obstajajo in so zagotovljeni, realni ter zanesljivi."
Država bo po ministrovih napovedih odobrila poroštva preko SID banke in posebnih skladov za to, da bodo poslovne banke pomagale prebivalstvu in podjetjem pri kreditih in odplačilih posojil. Eden ukrepov je tudi, da bodo Družbi za upravljanje terjatev bank omogočili, da bo lahko odkupovala slabe terjatve.
Preusmerili bodo tudi sredstva iz kohezijskih skladov na področja, kjer je denar najbolj potreben.
Slovenija je po Šircljevih navedbah tudi v dogovarjanju z Mednarodnim denarnim skladom za orodje, ki bi omogočilo dodatna poroštva, kot tudi s Svetovno banko.
Proračun se po njegovih besedah sproti prilagaja zahtevam gospodarstva in prebivalstva. "Na prvem mestu je zdravje ljudi in to, da gospodarstvo ne zamre oz. da čim bolj deluje," je poudaril.
Glede potrebnega zadolževanja je Šircelj povedal, da ima država obseg zadolževanja določen na letni ravni in v okviru tega obsega se bo tudi zadolžila. Sprejeti program financiranja proračuna za letošnje leto sicer določa, da se bo država v tekočem letu za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 1,58 milijarde evrov.
Zadolževanje je glede na še vedno razmeroma dobre pogoje na trgu državnega dolga možno in se dejansko na nek način tudi splača, je ocenil minister. Pretekle dražje zadolžitve namreč država zamenjuje z novimi, cenejšimi in tudi drugače bolj ugodnimi.
"Zaradi teh ukrepov se na finančnem področju ne bo zgodilo nič nenavadnega, nič izjemnega, finančni sistem je stabilen," je zagotovil Šircelj, ki mu je žal, da so nekateri samostojni podjetniki in podjetja v zadnjih dneh prenehali s poslovanjem, ker niso verjeli, da bo država zanje poskrbela.
