Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki sedaj roma v potrditev v državni zbor. Vlada se je tudi odločila, da pošlje sporazum v presojo ustavnemu sodišču, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor. Vlada je obenem sprejela še enostransko izjavo.
V skladu s časovnico, sprejeto ob podpisu arbitražnega sporazuma v začetku novembra v Stockholmu, se to sredo izteče rok, da katerega morata slovenska in hrvaška vlada arbitražni sporazum posredovati parlamentoma obeh držav. Hrvaška vlada je to že storila, danes pa je svojo domačo nalogo opravila tudi Slovenija, je po seji vlade sporočil premier Pahor.
Danes sprejeti predlog za izrek mnenja o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil vodja službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec. Kot je povedal, vlada ustavno sodišče sprašuje, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z določbo drugega razdelka Temeljne ustavne listine.
4. člen ustave govori, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država, drugi razdelek Temeljne ustavne listine pa določa, da je dotedanja republiška meja med Slovenijo in Hrvaško v okviru SFRJ sedaj državna meja.
Da je možno na ta način predlagati predhodno oceno ustavnosti mednarodne pogodbe se je po besedah Pogorelca v preteklosti potrdilo dvakrat. Ustavno sodišče je namreč na podoben način že presojalo v zvezi s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju, t. i. Sopsom, med Slovenijo in Hrvaško ter o sporazumu s Svetim sedežem. Obakrat je sodišče sprejelo obravnavo, kljub temu da je bil predlagatelj mnenja, da je pogodba skladna z ustavo, je dejal.
Kot je še pojasnil Pogorelec, je vlada mnenja, da je sporazum skladen z ustavo in ga v ustavno presojo pošilja zgolj zato, ker del javnosti glede tega izraža določene pomisleke. Poudaril je tudi, da je vlada ustavnemu sodišču predlagala, da to vprašanje obravnava "absolutno prednostno", s čimer bi se izognili temu, da bi o sporazumu še pred ustavnim sodiščem na referendumu odločali volivci.
Glede dejstva, da vlada ustavno sodišče ni zaprosila za mnenje o tem, ali bi moral DZ arbitražni sporazum potrjevati z navadno ali dvotretjinsko večino, je Pogorelec pojasnil, da v strokovni javnosti prevladuje mnenje v prid navadni večini, sicer pa, kot je dejal, za mnenje o tem ustavnega sodišča s pravnega vidika niti ne morejo zaprositi. Postopek predhodne ocene ustavnosti je namreč, kot je dejal, namenjen izključno presoji skladnosti vsebine mednarodne pogodbe z ustavo.
Kot je ob tem ponovil premier Pahor, on sam ne vidi nobenega razloga, da bi o arbitražnem sporazumu DZ odločal z dvotretjinsko večino. Tudi odločitev SLS, ki je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, po katerem bi moral DZ o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino, po besedah premiera dokazuje, da pravne podlage za to zaenkrat ni. Vlada sicer o tem danes ni odločala.
Dejstvo, da sporazum sedaj roma v ustavno presojo, po besedah Pahorja pomeni, da so zaenkrat zadržani vsi postopki odločanja v DZ, vključno z odločitvijo o morebitnem predhodnem posvetovalnem referendumu o arbitražnem sporazumu. Kot je sicer povedal Pahor, so na kolegiju predsednika vlade sklenili, da se bodo odločili za predhodni referendum. Vlada naj bi predvidoma v četrtek tudi sprejela dikcijo referendumskega vprašanja, ki bo podobno vprašanju, ki bi bilo zastavljeno na naknadnem zakonodajnem referendumu oz. bo volivce spraševal, ali se strinjajo s podpisanim sporazumom.
Zunanji minister Samuel Žbogar je medtem na novinarski konferenci predstavil vsebino enostranske izjave, ki jo je kot odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju danes sprejela vlada in je vsebovana v tretjem členu predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma.
V prvem odstavku izjave je vlada zapisala, da Slovenija upošteva suvereno pravico vsake države, da daje enostranske izjave, da je bila Slovenija seznanjena z namero Hrvaške o njeni izjavi, da pa se s to izjavo niti z njeno vsebino ni strinjala. V drugem odstavku izjave piše, da v skladu z mednarodnim pravom enostranska izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma niti na katerekoli nadaljnje postopke, ki se bodo vodili po sporazumu.
Nadalje Slovenija v izjavi poudarja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti "ozemeljski stik teritorialnega morja" Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991. Slovenija na koncu še izjavlja, da se arbitražni sporazum razlaga "v skladu z običajnim pomenom izrazov v določbah samega sporazuma" - torej da tudi stik pomeni stik in ničesar drugega, je dejal Žbogar.
Danes sprejeta izjava je drugačna od tiste, o kateri je v začetku meseca že razpravljal odbor DZ za zunanjo politiko. Na vprašanje, zakaj se je vsebina izjave spremenila, je minister pojasnil, da takrat konkretne vsebine hrvaške izjave še niso poznali, saj je Hrvaška sploh še ni dejansko sprejela. Zato so sedaj, ko to izjavo poznajo, nanjo v novi izjavi tudi konkretno odgovorili.
"Hrvati so izkoristili pravico, ki jo imajo, mi smo bili s tem seznanjeni. Mi smo se odločili, da glede na vsebino te note moramo reagirati in smo se odločili za enostransko izjavo tudi mi. Zdaj je na potezi pri nas ustavno sodišče," je ob tem dodal še premier. Obenem je izrazil upanje in pričakovanje, da bodo vsi postopki v zvezi z arbitražnim sporazumom v Sloveniji končani pozimi ali zgodaj spomladi.
