"Če bosta dr. Ribičič ali dr. Wedamova sprožila ustrezen pravni postopek pred slovenskimi sodnimi organi, bo vlada odločitve takšne presoje seveda spoštovala. Tak postopek bi bil celo koristen za dokončno odpravo dileme, ali tekoče kadrovanje sodi ali ne sodi med nujne posle vlade brez polnih pooblastil. Seveda pa bo morebitna takšna odločitev potem veljala tudi za ravnanje vseh prihodnjih vlad za obdobje, ko le-te ne bodo imele polnih pooblastil," piše v današnjem sporočilu za javnost Urada vlade za komuniciranje.
Kot poudarjajo, je vlada svoj sklep o ugotovitvi pravne neveljavnosti imenovanja Ribičiča in Wedam Lukićeve za člana oz. nadomestno članico Beneške komisije oprla na stališče, "da to imenovanje vsekakor ni sodilo med nujne, neodložljive odločitve, da bi država funkcionirala kljub izglasovani nezaupnici oziroma prenehanju polnega mandata po volitvah".
Pri tem izpostavljajo stališče vladne službe za zakonodajo, da se v obdobju pred konstituiranjem nove vlade lahko opravlja samo tekoče posle, pri čemer pa se je o tem, ali neka konkretna zadeva še sodi v okvir opravljanja tekočih zadev, treba dokončno odločiti v vseh takih konkretnih posamičnih primerih posebej. Do "takšnega posamičnega tehtanja nujnosti" pa pri imenovanju obeh kandidatov ni prišlo, trdijo.
"Ob svoji odločitvi, da potrdi mandata sodnikov, ki jih je v obdobju tekočih poslov predlagala in notificirala vlada v odhajanju, je Beneška komisija zapisala, da se ne spušča v nacionalne postopke imenovanj držav članic. To seveda tudi ni njena pristojnost. Prav tako ni mogoče nikomur potrditi mandata, ki ga nima. Beneška komisija je zgolj posvetovalno telo Sveta Evrope in njena mnenja članic v ničemer pravno ne zavezujejo," še piše v sporočilu za javnost.
Wedam Lukićeva in Ribičič sta v odzivu na to stališče za STA dejala, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti sodni postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju. "Nenazadnje midva od vlade tudi nisva dobila nobenega obvestila. V rokah nimava ničesar, kar bi lahko sploh 'tožila'," je dejala Wedam Lukićeva.
"Beneška komisija se seveda ne spušča v notranje postopke, ampak njihovo stališče pa je, da dokler ta sklep ni sodno razveljavljen, za njih velja, ker ga je poslala vlada, ki za njih državo zastopa," je še dejala Wedam Lukićeva. Napovedala je še, da bosta to stališče vlade zdaj posredovala naprej Beneški komisiji "in bomo videli, kaj oni predlagajo v tej situaciji".
Kot je še dodal Ribičič, sta že o sklepu vlade, ki je razveljavil sklep o njunem imenovanju, obvestila Beneško komisijo, "da ne bosta sprožila sodnih postopkov, ker bi v tem primeru, dokler bi postopki trajali, bila Slovenija brez svojih predstavnikov".
Glede stališča vlade, da "Slovenija v tem trenutku nima v skladu s svojo nacionalno zakonodajo pravno formalno imenovanih članov v Beneški komisiji niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja", je Ribičič dejal, da gre pač za stališče vlade, ki je nasprotno stališču Beneške komisije.
"Ne spomnim pa se primera, ko bi neka država rekla, da ne bo spoštovala odločitve Beneške komisije. Spomnim se primera, ko je bilo enkrat ločeno mnenje, ampak ne spomnim se primera, da bi se ena država upirala temu, kar tam rečejo strokovnjaki iz 58 držav. Tega pa ne razumem," je dejal Ribičič.
Beneška komisija je o usodi mandata Ribičiča kot člana in Wedam Lukićeve kot nadomestne članice odločala konec minulega tedna na zasedanju v Benetkah. Odločitev o potrditvi mandatov je bila sprejeta s konsenzom, glasovanja ni bilo. Slovensko vlado so o odločitvi neuradno obvestili že v petek, danes pa tudi uradno, so za STA danes pojasnili na sekretariatu komisije.
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav.