Vladni predlog varčevalnih ukrepov predvideva znižanje plač javnih uslužbencev za 10 odstotkov s 1. julijem letos, hkrati pa bi izplačali tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Janez Šušteršič. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka. Zadnjo četrtino plačnih nesorazmerij bi izplačali v začetku prihodnjega leta, takrat bi to izplačali tudi javnim funkcionarjem. V sredini prihodnjega leta pa bi začeli uveljavljati tudi napredovanja, ki so bila zadržana.
Višina regresa bi se po Šušteršičevih besedah izplačala glede na višino plače uslužbenca. Tistim z najnižjimi dohodki bi pripadal regres v višini 100 odstotkov, torej 692 evrov. Tisti z najvišjimi dohodki pa bodo letos dobili 10 odstotkov vrednosti regresa, prihodnje leto pa jim ne bi bil izplačan.
Sicer pa so vsi predlagani varčevalni ukrepi isti, kot so bili že objavljeni, je pojasnil Šušteršič. Tako je predvideno znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada med drugim predvideva še ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in spremembo normativov v šolstvu, do subvencije šolske prehrane pa bodo upravičeni samo socialno šibki.
Zakon za uravnoteženje javnih financ tako vsebuje nabor ukrepov na področju javnih financ, s katerim naj bi porabo znižali za več kot milijardo evrov in tako za letos omogočili znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP, prihodnje leto pa bi se primanjkljaj spustil pod to mejo.
Sicer pa je Šušteršič tudi povedal, da je vlada pripravljena v predlogu zakona še spremeniti nekaj stvari, če bi s tem dosegli večje družbeno soglasje ter da bi preprečili morebitni referendum na zakon, kot ga predlagajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sicer pa se Šušteršič zaveda, da se stavka dela javnega sektorja verjetno bo odvila.
Sindikati se na stavko, ki je vse bolj verjetna, intenzivno pripravljajo. Koordinacija stavkovnih odborov, v katero je združenih 24 sindikatov javnega sektorja, bo sicer pogovore o pripravah na stavko, napovedano za 18. april, nadaljevala v petek, ko bo tudi spregovorila o pogajanjih z vlado.
Ta je medtem ustanovila sedemčlansko skupino za pogajanja s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Vodil jo bo minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, v njej pa so še štirje ministri ter predstavnika kabineta predsednika vlade in Umarja.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) se je medtem delež tistih, ki bodo 18. aprila stavkali, še povečal, in sicer se jih je v vzgoji in izobraževanju za stavko odločilo skoraj 93,5 odstotka. Kor je povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, v prvi vrsti nasprotujejo spremenjenim normativom in standardom.
Glavni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je po drugi strani sklenil, da zdravniki in zobozdravniki 18. aprila ne bodo stavkali. V Fidesu ocenjujejo, da je s pogajanji še mogoče doseči dogovor z vlado. Obenem spoštujejo odločitev o udeležbi v stavki tistih sodelavcev, katerih sindikati so napovedali stavko.
Da ne bodo stavkali, so pojasnili tudi v sindikatu ministrstva za obrambo, saj je vojakom onemogočeno stavkati tako z ustavo kot zakonom o obrambi.
Nadaljevala se je tudi polemika o tem, kdo bo plačal napovedano stavko. Vlada je pojasnila, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, po zakonu uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače. Branimir Štrukelj je ob tem opozoril, da bo končno odločitev o tem podalo sodišče. Oglasili so se tudi v Sindikatu policistov Slovenije, kjer so prepričani, da je stavka zakonita in legitimna, zato jo bo morala plačati vlada.
Na varčevalne ukrepe se je danes odzvalo tudi več organizacij civilne družbe. Da so vladni varčevalni ukrepi neuravnoteženi, saj družine z otroki obremenjujejo bolj kot druge skupine v primerljivih dohodkovnih razredih, so opozorili v društvu Družinska pobuda. V Društvu za pomoč in podporo doječim materam pa menijo, da bodo ti ukrepi povzročili resne negativne posledice za družine in visoke stroške za državo.
Zaradi ukrepov so zaskrbljeni tudi rektorji slovenskih univerz. Kot so zapisali v pismu vladi, bodo varčevalni ukrepi vlade, s katerimi namerava letos v visokem šolstvu in znanosti privarčevati približno 70 milijonov evrov, "resno zarezali v razvojno substanco, brez katere ponoven gospodarski vzpon naše države ni mogoč".
Filozof Igor Pribac in sociolog Igor Bahovec ocenjujeta, da se tudi v naši družbi velika večina ljudi zaveda, da je treba varčevati, vendar so manj pripravljeni varčevati pri sebi oz. menijo, da je treba "pri drugih". Prav zaradi tega razkoraka lahko pride tudi do stavk in demonstracij, se strinjata Pribac in Bahovec.