V Centru Evropa so dr. Žiga Turk in sodelavci predstavili dokument »Vizija 20+20: Prispevek k razmišljanju o prihodnosti Slovenije«. Nastal je ob dvajsetletnici demokracije in zre dvajset let v prihodnost. Avtorji ocenjujejo, da nas konec zgodovine - soglasje o visoko-konkurenčnem socialno-tržnem gospodarstvu in dejanski pravni državi - še čaka. Po tem moramo zgraditi državo priložnosti, ustvarjalno in podjetno Slovenijo. Utemeljena naj bo na slovenski kulturi in evropskih vrednotah. V središče so postavljeni ljudje. Ustvarjalni, podjetni in sočutni morajo biti čim bolj svobodni, da bodo lahko izživeli svoje talente in ambicije ter prispevali k napredku vse družbe. Soavtorji dokumenta so še Drago Jančar, Rado Pezdir, Matej Avbelj, Mihela Hladin, Andrej Rahten, Miro Germ in Andrej Nabergoj. Izdal ga je Inštitut dr. Jožeta Pučnika.
Dodaten motiv za razmišljanje o prihodnosti je finančna, ekonomska, politična, vladna in družbena kriza, v kateri se je znašla Slovenija. Subjektivni občutek in objektivne ankete kažejo, da se med gospodarstvenike in ljudi širi pesimizem, malodušje in nezaupanje. Avtorji ugotavljajo, da je gospodarska kriza Slovenijo relativno zelo prizadela. Nehali smo zmanjševati zaostanek za povprečjem EU. Zadnje leto ga prvič v zgodovini samostojne države povečujemo.Kriza je sprožila različna razmišljanja o razvojnih paradigmah in ciljih, med drugim tudi dokument, ki je nastal na pobudo državnega sekretarja Školča in drugi na pobudo ministra Gasparija. Vizija 20+20 je prispevek k tem diskusijam. To ni program strukturnih reform niti izhodna strategija iz krize.
V pogledu v zadnjih dvajset let avtorji pišejo, da smo v Sloveniji naredili veliko, a marsikaj bolj na papirju kot v resničnosti ali v glavah. Tranzicija je žal predvsem izhodna strategija elit, ki politično moč pretvarja v kapitalsko, ne pa spreminjanje miselnosti in vrednot. Na mnogih področjih smo ostali v prejšnjem sistemu, ki pravic človeške osebe, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ni postavljal posebej v ospredje. Konec zgodovine - soglasje o visoko-konkurenčnem socialno-tržnem gospodarstvu in dejanski pravni državi - nas še čaka.
Po tem popravnem izpitu lahko pride na vrsto prihodnost. Ta je negotova, ker se marsikaj v svetu okrog nas lomi. Dokument predstavlja ključne globalne izzive, a na prihodnji gospodarski, socialni, ekološki, tehnološki in medicinski razvoj gleda z optimizmom ter zahteva, da mora biti Slovenija pogumno in samozavestno v ospredju teh zgodb.
Vizija 20+20 je Slovenija priložnosti, utemeljena na evropskih vrednotah in zvesta svoji kulturi, podjetniška in kreativna oaza. Cilj je družba svobodnih, uspešnih posameznikov, ki so sočutni in solidarni do soljudi ter odgovorni in občutljivi do narave.
Razvojne priložnosti avtorji vidijo v globalno konkurenčnih lastnih blagovnih znamkah. Povezati morajo tehnično odličnost in presežno smiselnost izdelka ali storitve. Izkoristiti morajo našo geografsko lego in kulturni položaj in pritegniti tako ljudi z idejami kot ljudi z denarjem. Drugi atributi uspešnih gospodarstev prihodnosti naj bi bili energetska in snovna učinkovitost, etičnost, moralnost, zdravost, skrbnost. Zaradi teh lastnosti bodo kupci v prihodnje segali globlje v žep. Veliko rezerve imamo pri kakovosti vodenja in upravljanja, kjer trg oz. kapital doslej nista opravila svoje osnovne naloge. Smo del Evrope, živimo v času globalizacije in Slovenija mora ostati odgovoren član mednarodne skupnosti in svojo zunanjo politiko vpreči v zagovor svojih strateških interesov.
Vizija 20+20 je vizija. Ni program strukturnih reform ali izhodna strategija iz krize. Na prvi pogled se bolj ukvarja s tem, kaj oz. kam želimo, ne pa, kako se do tja pride. Avtorji se zavestno odrekajo pristopu, ko naj bi država ali politika vsakemu posebej povedala, kaj naj dela in s čim naj se ukvarja. Pravijo, da strategije in vizije na uspeh podjetja vplivajo slabo tretjino. Vse ostalo prinaša zaupanje, sodelovanje. Tega pri nas manjka in na to opozarjajo.
A vendar dokument odgovarja tudi na vprašanja » kako «. Najprej s trdnim temeljem v evropskih vrednotah in slovenski kulturi. Te vrednote se v praksi preslikajo v več svobode za ustvarjalnost in podjetnost ljudi, v delujočo pravno državo, kjer se spoštujejo pravila igre in zmagujejo najboljši in ne tisti, ki se upajo preko roba dovoljenega in v socialno državo, ki spodbuja tveganje in odpušča neuspeh.
Vizija odgovarja tudi na vprašanje » kdo «. V gospodarstvu 21. stoletja bodo ključni človeški viri, zato skrb zanje postavljajo na prvo mesto. V Sloveniji nas bo malo in prav vsak talent je dragocen, zato odločno zagovarjajo enake možnosti za vse. Posebej šolanja in izobraževanja. Učitelj mora postati eden najbolj zaželenih poklicev, za katerega se bodo odločali res najboljši.
Verjamejo, da poleg boljšega ekonomskega trga potrebujemo tudi boljši politični trg. Odločati morajo dejansko tisti, ki nosijo odgovornost in imajo mandat volivcev. Vsaka državna ali javna ustanova mora biti podvržena kontroli ali ekonomskega ali političnega trga. Slovenija 2.0 naj bi upoštevala, da je večina pametnih in izobraženih danes zunaj uradniških hodnikov. To državo sili, da ustvarja razmere, v katerih lahko ljudje bolje sodelujejo v javnih zadevah in kjer država daje podjetnosti in ustvarjalnosti ljudi krila.
Celoten dokument je dostopen v elektronski obliki na naslovu
http://www.ijpucnik.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0102&Bes=173