Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmagal SDS, ki bi dobil 18,1 odstotka podpore. Več kot polovico manj glasov bi dobil SD, sledi DeSUS s 6,5 odstotka podpore, je pokazala raziskava Slovenski utrip. Vlade ne podpira 74 odstotkov vprašanih, četrtina pa ne bi volila nobene stranke, kar kaže na očitno nezaupnico v politiko, meni Matej Makarovič.
Februarska raziskava Slovenski utrip, ki jo mesečno izvaja novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, je tokrat pokazala zelo visoko stopnjo nezaupanja, ne samo v vlado, ampak tudi v politiko. Izkazalo se je namreč, da skoraj tri četrtine vprašanih ne podpira vlade oziroma jo podpira komaj petina vprašanih, je na današnji predstavitvi dejal profesor na fakulteti Matej Makarovič.Pri podpori strank pa bi največja opozicijska stranka SDS sama dobila skoraj toliko glasov, kot vse štiri stranke aktualne vladajoče koalicije, to je 18,1 odstotka podpore. Njej bi s 7,2 odstotka sledila SD. Na tretje mesto bi se s 6,5 odstotka uvrstil DeSUS, četrto in peto mesto pa bi pripadlo LDS (3,5 odstotka) oziroma SLS (3,5 odstotka). SNS bi volivci namenili 3,2 odstotka glasov, stranki Zares 1,2 odstotka, NSi pa le dober odstotek glasov. Kar 27,1 odstotka volivcev pa ne bi volilo nobene stranke.
Zanimiv je delež tistih, ki bodisi ne vedo koga bi volili, ali ne bi šli na volitve, teh je več kot polovica. To je po oceni Makaroviča kazalec o stopnji zaupanja oziroma nezaupanja v slovensko politiko. Predvsem pa že kar nekaj zadnjih mesecev narašča delež tistih, ki ne bi volili nobene od obstoječih strank, kar je zopet po njegovih besedah še bolj očitna nezaupnica vsem obstoječim strankam, tako vladajočim kot opozicijskim. Teh je bilo več kot četrtina (27,1 odstotka).
Da so potrebne večje spremembe slovenske ustave meni 48,4 odstotka vprašanih, da sploh niso potrebne ocenjuje 13,3 odstotka, za manjše spremembe pa se je izreklo 30 odstotkov vprašanih. Za referendum o zakonu o malem se je izrekla več kot polovica vprašanih (55 odstotkov), proti pa jih je 36 odstotkov.
Anketiranci so ocenjevali tudi odločitev premiera Boruta Pahorja, da na poziv računskega sodišča ne bo zamenjal finančnega ministra Franca Križaniča. Da je v tem primeru premier ravnal dvolično, meni kar 78 odstotkov vprašanih.
Za Slovence, za katere je še vedno značilna delavnost (89,1 odstotka), pa je najpomembnejši dogodek iz slovenske zgodovine osamosvojitev (4,6 odstotka), sledijo prve demokratične volitve (4,4 odstotka) in odpor proti okupatorju (4,4), najmanj glasov je dobil vstop v EU (3,5 odstotka).
Telefonska anketa je bila opravljena med 25. in 31. januarjem, v njej pa je sodelovalo 907 anketirancev.