Člani in članice kongresa Državljanske liste Gregorja Viranta bodo na prvem izrednem kongresu stranke, ustanovljene pred komaj pol leta, sprejeli tudi nov statut in manifest. V slednjem bodo določili programske točke, opredelili strankine vrednote ter načela. Člani kongresa bodo izvolili tudi razširjeno članstvo sveta in izvršilnega odbora.
Državljanska lista Gregorja Viranta je bila ustanovljena 21. oktobra lani, mesec in pol pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Stranka se je razvila na pobudo t.i. resetatorjev, ki so v času krhanja vlade Boruta Pahorja, vse večji gospodarski in politični krizi pozivali k resetiranju Slovenije in predčasnim volitvam. V skupini resetatorjev sta bila poleg Gregorja Viranta in ekonomista Janeza Šušteršiča tudi ekonomist Rado Pezdir in politik Marko Pavliha.
Novica o tem, da bo skupina na čelu z Virantom, ki je do tedaj še sooblikoval program stranke SDS, samostojno kandidirala na predčasnih volitvah, je odjeknila isti dan, kot je kandidaturo na volitvah napovedal ljubljanski župan Zoran Janković. Tudi zato so bili številni prepričani, da sta bila Virant in prvak SDS Janez Janša za tako potezo dogovorjena, z namenom pridobitve širšega kroga volivcev. Oba sta slednje zanikala.
Na ustanovnem kongresu Državljanske liste Gregorja Viranta je bil Virant izvoljen za predsednika, za podpredsednika pa Janez Šušteršič. Stranka je napovedovala svežino in sredinsko držo v političnem prostoru ter tako že po prvih javnomnenjskih raziskavah uživala zelo visoko podporo javnosti. Nekateri so celo ugibali, ali utegne prehiteti Janševo SDS.
Prvaki strank se pod drobnogledom medijev tedaj niso mogli izogniti raznim aferam. Po očitkih, da je Virant leta 2009 prejemal nadomestilo ministrske plače kljub sicer visokim osebnim prihodkom, je javnomnenjska podpora stranki zdrsnila skoraj na dno.
Državljanska lista je na volitvah prejela osem poslanskih mandatov in postala jeziček na tehtnici za oblikovanje vladne koalicije. Prvi je priložnost za sestavo vlade dobil relativni zmagovalec volitev Janković, vendar se Virantova stranka kljub dolgim pogajanjem z njim ni odločila za vstop v njegovo koalicijo. Jankoviću so podporo odrekli nekaj dni pred glasovanjem DZ o kandidatu za predsednika vlade in se začeli pogajati za vstop v vlado Janeza Janše. SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi so oblikovale vladno koalicijo, ki so jo poimenovale koalicija za izhod iz krize. Listo Virant je tedaj zapustil član Marko Pavliha.
Možnost omenjene koalicije se je sicer nakazala že na ustanovni seji DZ, ko so te stranke po dveh neuspelih poskusih izvolitve predsednika parlamenta (kandidirala sta Borut Pahor in Maša Kociper iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije) za predsednika izvolile Viranta.
Listo Virant je sicer že zapustil eden od poslancev, Ivan Vogrin. Po očitkih zaradi dolgov njegovega podjetja mu je namreč stranka pokazala vrata. Vogrin ni odstopil s funkcije, ampak ob ostrih očitkih Virantu stopil med samostojne poslance.
Na torkovem volilnem kongresu vodstvo Liste Virant pričakuje okoli 300 članov. Preimenovanje stranke so napovedali že takoj po ustanovnem kongresu, neuradno pa naj bi iz imena odvzeli le Virantovo ime. Slednji ostaja tudi edini kandidat za predsednika, čeprav naj bi se pri nekaterih v stranki že po volitvah pojavljalo nezadovoljstvo z njegovim vodenjem. Nekateri mediji so poročali, da bi utegnil krmilo stranke prevzeti Šušteršič, sedaj minister za finance.
Toda ta ostaja kandidat za podpredsednika, člani kongresa pa bodo v torek (verjetno v skladu s spremembo statuta) izvolili še enega podpredsednika oz. podpredsednico, so za STA pojasnili v stranki. Po veljavnem statutu ima stranka enega podpredsednika oz. podpredsednico.
Kandidatno listo za volitve predsednika stranke po statutu sestavi izvršilni odbor stranke. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki jih je predlagalo najmanj 50 članov stranke.
Lista Virant sicer svojo mrežo širi tudi na lokalno raven. V zadnjih mesecih je ustanovila že več kot deset lokalnih odborov.