Po poročanju časnika Delo naj bi namreč obstajala možnost, da je Veniger v času napotitve na DCAF, med septembrom 2008 in septembrom 2012, neupravičeno prejemal javni denar.
Napotitev oseb v mednarodne organizacije sicer ureja zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, a sklad DCAF formalno ne ustreza opisu mednarodne organizacije, kot jih našteva zakon. To so za Delo potrdili tudi na zunanjem ministrstvu, kot še pojasnjuje časnik, pa glede na to nikogar iz Slovenije ne bi smeli napotiti na položaj v DCAF.
Ženevski center v Ljubljani ni odprl klasične podružnice, ker za to ni imel pravne podlage, saj ni mednarodna organizacija. Zato so registrirali Inštitut za demokratični nadzor nad oboroženimi silami DCAF Ljubljana, ki ima uradno status zavoda, registriran pa je za izdajanje knjig, še poroča Delo.
Venigerju, ki je bil takrat zaposlen na notranjem ministrstvu oziroma policiji, naj bi med drugim izplačevali "švicarske" dnevnice, čeprav je deloval v pisarni v Ljubljani, kjer je DCAF leta 2008 odprl stalno regionalno pisarno. Kot piše časnik, se omenja več 10.000 evrov izplačila, a to za zdaj ni potrjeno.
Zaradi domnevno sporne porabe javnega denarja teče postopek tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije, obravnava primera pa še ni končana, saj čakajo na odgovor oziroma revizijsko poročilo ministrstva, še navaja Delo.
Domnevno sporna izplačila pa naj bi Venigerju omogočala pogodba, kar bi pomenilo, da formalnopravno ni kršil predpisov. A kljub temu se po navedbah časnika postavlja vprašanje o etiki in morali: ne gre namreč le za integriteto sedanjega prvega moža policije, ampak tudi za integriteto izplačevalca - notranjega ministrstva.
Veniger je za Delo zatrdil, da je stroške potovanj v tujino pokril DCAF, je pa imel na voljo službeno vozilo policije. Kot pravi, so bili z njim povezani stroški zanemarljivi.
Na očitke o uživanju bonitet, ki pripadajo v tujino napotenemu uslužbencu, je generalni direktor policije odgovoril, da na odločitve ni imel vpliva, saj da se je zgolj prijavil na razpis, plače pa so bile določene za delo v mednarodnih organizacijah. Pogodbe so prihajale z notranjega ministrstva, vpliva na njihovo vsebino pa naj ne bi imel.
Poleg tega ne vidi nič spornega v tem, da je delal v Ljubljani, saj je po njegovi oceni pomembno, kaj delaš, in ne kje. Na dejstvo, da DCAF ni mednarodna organizacija, pa Veniger nima vpliva in tudi ne more rešiti te težave, je povedal. S statusom DCAF povezana vprašanja so se po njegovih besedah pojavila lani, težavo pa vidi zlasti v ohlapni in nedorečeni zakonodaji. "V resnici ne vemo, kaj je to mednarodna organizacija," je dodal in opozoril, da na DCAF "brez večjih pomislekov" policiste in vojake napotujejo tudi druge države.
Direktor ljubljanske pisarne je od leta 2008 Anton Travner, ki je po navedbah časnika prej v policiji opravljal vrsto pomembnih funkcij, je pa tudi član stranke DL, ki jo vodi Virant. Zdaj pa v pisarni deluje nekdanji direktor osrednje slovenske obveščevalne službe Andrej Rupnik.