S pojasnilom, da gre za svobodo govora, so v Sloveniji dovoljene vse žalitve, je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar komentirala, razsodbo višjega sodišča, da Janez Markeš v kritiki njene knjige Cerkev na zatožni klopi ni žalil zgodovinarke in blatil njenih staršev. "Nikoli nisem doživela hujšega obrekovanja. Uniči lahko popolnoma očetovo dobro ime," pravi Griesser Pečar.
Glavni namen žaljivih neresnic Janeza Markeša v članku Kajnovo rdeče znamenje naj bi bilo uničenje dobrega imena zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pečar in njenega očeta, zato se je Griesserjeva odločila za vložitev tožbe. Ker je višje sodišče januarja letos s pojasnilom, da avtorju članka ni mogoče očitati žaljivosti, ugodilo pritožbi Janeza Markeša in izdajatelju Maga Salamonu 2000, zavrnilo pa pritožbo dr. Tamare Griesser Pečar, se je ta že odločila za vložitev pritožbe na Ustavno sodišče RS.»Zelo čudno je, da so v Sloveniji s pojasnilom, da gre za svobodo govora, dovoljene vse žalitve,« je komentirala sodbo višjega sodišča zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar. »Absolutno sem za svobodo govora, toda laži in žalitve ne spadajo v to rubriko.« Poudarila je, da se bo pritožila na ustavno sodišče, pripravljena je tudi izkoristiti vse pravne možnosti, ne le zaradi žaljivega pisanja o njenem strokovnem delu, temveč predvsem zato, ker je Janez Markeš v objavljenem članku blatil dobro ime njenih staršev: »Lažne trditve sem ovrgla takoj po objavi njegovega članka, vendar niso bile objavljene na isti strani, kot je bil objavljen žaljiv članek. Danes bi bilo drugače.«
Radikalni sodni preobrat
Po mnenju pritožbenega sodišča je dr. Tamara Griesser Pečar v svoji knjigi z naslovom Cerkev na zatožni klopi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno teče širša družbena razprava, zato bi morala sprejeti kritiko svojega dela. Prav zato za pritožbeno sodišče zapis Janeza Markeša, »da je logično nemogoče, da Slovenska cerkev oz. njen vrh tako temeljnega projekta ne bi imela pod nadzorom,« ni bil žaljiv. Tako je ugodilo pritožbi Janeza Markeša in izdajatelju nekdanjega tednika Mag Salamonu 2000, dr. Tamara Griesser Pečar pa mora plačati pravdne stroške in stroške pritožbenega postopka.
Prav tako za pritožbeno sodišče ni bil žaljiv zapis Janeza Markeša, »da je v ozadju močno opazen namen snovalcev knjige, da bi iz dogodkov izluščili ravno prave zgodbe in prav tako prave zamolčali.« Sodišče namreč meni, da je dr. Janez Markeš s tem izrazil le pomisleke, kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev pa je še vedno prepustil mnenje bralcu.
VEČ V TISKANI IZDAJI