Nazadnje smo maja lani pisali o absurdnem izidu absurdnega sodnega postopka, katerega žrtvi sta bila odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar našega tednika Marko Medvešek. Zadeva je zdaj na vrhovnem sodišču, toda najprej moramo obnoviti zgodbo o tem sodnem napadu na Reporter. Obsojena sta bila na denarni kazni zaradi kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka, in to le zato, ker smo pri Reporterju v več člankih javnost opozorili na tožilsko in sodno šikaniranje Žige Preglja. Ta je leta 2009, še kot štirinajstletni najstnik, na internetu našel pornografske fotografije svoje šolske psihologinje Branke Pregelj Arčon (nista sorodnika) z moškim, ki ni bil njen mož. Ker je fotografije poslal svoji razredničarki (prijateljici psihologinje) in več vrstnikom, so policisti z IP- naslovom prišli do njega, novogoriška tožilka Branka Stanič pa je zoper Žigo začela kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kazanja pornografskega materiala osebam, mlajšim od 15 let!? Kazensko se je lotila 14-letnika, ker je pornografske fotografije poslal sovrstnikom.
Šikaniranje najstnika je nadaljevala novogoriška okrožna sodnica Darinka Kogoj in ga obsodila na vzgojno kazen ukora, zadevo so obravnavali celo v centru za socialno delo. Na srečo je to norost ustavilo višje sodišče v Kopru in Žigo oprostilo, toda druga novogoriška tožilka, razvpita Branka Oven, je začela kazenski pregon njegovih staršev Valterja in Katje Pregelj, ker sta o poraznem ravnanju novogoriškega tožilstva in sodišča obvestila ustanovitelja šole – občino Renče - Vogrsko in svet staršev. Po mnenju Ovnove sta s tem storila kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka, saj 287. člen kazenskega zakonika prepoveduje razkrivanje osebnih podatkov mladoletnikov, ki se znajdejo v kazenskih postopkih. Seveda pa to ne bi smelo veljati v podobnih primerih, ko starši zgolj posredujejo v zaščito svojega mladoletnega otroka, ki se znajde v nedopustnem tožilsko-sodnem šikaniranju. Norost tožilke je ustavilo že okrajno sodišče v Novi Gorici, oprostilno sodbo po tožilkini pritožbi(!) pa je potrdilo še višje sodišče v Kopru. Ugotovilo je namreč, da so starši zgolj uveljavili roditeljsko pravico v skladu s koristjo njihovega sina.
Žal se blamaža slovenskega tožilstva in sodstva s tem še ni končala, saj so se potem spravili na Silvestra Šurlo in Marka Medveška, ker smo pač v članku maja 2011 opozorili na šikaniranje najstnika Žiga in njegovih staršev. To smo seveda storili na prošnjo staršev, z njunim pisnim soglasjem. Kljub temu je ljubljanska tožilka Sonja Breznik na okrajno sodišče v Ljubljani vložila obtožni predlog zoper Šurlo in Medveška zaradi kršitve tajnosti postopka, ker smo objavili ime in priimek učenca in imeni njegovih staršev. Neverjetno, toda okrajna sodnica Metka Popivoda je upoštevala obtožbi in oba obsodila, čeprav je tedaj že 18-letni Žiga na sodišču pričal, da mu s člankom nismo v ničemer škodili. Popivoda je Šurlo obsodila na denarno kazen 2.100 evrov, Medveška na 1.840 evrov, njen zmazek pa so z novim sodniškim zmazkom potrdile sodnice višjega sodišča v Mariboru Breda Cerjak Firbas, Zdenka Klarič in Slavica Gabrovec.
Seveda smo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, saj smo prepričani, da tako absurdna sodba ne more obstati v slovenskem pravnem redu. In kaj se je zdaj zgodilo na vrhovnem sodišču? Primer je dobila v roke ravno vrhovna sodnica Vesna Žalik, razvpita iz zadeve Patria, o katere delu smo lani napisali več zelo kritičnih člankov. Prav Šurla je kot odgovorni urednik odločal, ali se bo posamezna vsebina o Žalikovi objavila, le kako bi lahko Žalikova v tem primeru odločala nepristransko?
Tako smo na primer ob njenem reševanju zadeve Patria poudarili logo njenega očeta, ki je bil tožilec v povojnih dachauskih procesih in na Nagodetovem procesu med vojno kot komunistični aktivist predlagal likvidacijo priljubljenega župnika Danijela Halasa, ki so ga kasneje res ustrelili. Poročali smo o negativni vlogi Vesne Žalik pri sodnem procesu v zvezi s sodno rehabilitacijo škofa Rožmana. Prav tako, da Žalikova zavlačuje s postopkom v zadevi Patria, da bi Janša ostal v zaporu. Razkrili smo tudi sodbo Žalikove iz leta 1981, ko je na osem mesecev zaporne kazni obsodila človeka zaradi verbalnega delikta, ker je kritiziral Tita in njegov režim. Zapisali smo, da zaradi grobega kratenja človekovih pravic sploh ne bi smela biti sodnica. In ne nazadnje – naš fotograf Primož Lavre je Žalikovo po naključju fotografiral pred stavbo sodišča, čemur je ostro nasprotovala in zahtevala naj fotografijo takoj izbriše. Kljub temu je Šurla kot odgovorni urednik fotografijo objavil, in to celo kot uvodno v članku.
Zaradi vsega opisanega je Šurla na predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo naslovil zahtevo za izločitev vrhovne sodnice Vesne Žalik iz odločanja, saj nedvomno obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskost pri obravnavanju zahteve za varstvo zakonitosti.
Žarek razuma je k sreči posvetil z vrhovnega državnega tožilstva v njegovem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti. Tako je vrhovna tožilka Savica Pureber zapisala, da zahteva za varstvo zakonitosti pravilno opozarja na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, s tem je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, kot so bila ugotovljena v sodbi. Postopek zoper mladoletnika je bil namreč ustavljen, njegova starša pa oproščena kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka.
Poznavalci pravijo, da se zelo redko tožilstvo na ta način samo »umakne«, sodišče bi vsekakor moralo to upoštevati in izdati oprostilno sodbo.