Če dogovor glede finančne konsolidacije družbe Istrabenz ne bo dosežen do konca meseca, bo morala družba v prisilno poravnavo, meni predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič. "Daleč najslabša odločitev bi bila verjetno stečaj," je poudaril na novinarski konferenci v Ljubljani.
Stečaj je vsekakor možnost, ki jo nekateri od upnikov lahko sprožijo, a po zakonodaji lahko uprava dokaže, da bi bili upniki bolje poravnani v primeru prisilne poravnave, je pojasnil Veselinovič. "Obstajajo možnosti, da bi šle stvari v smeri prisilne poravnave," je dejal.
Po njegovih besedah to "ne bi bila tako slaba rešitev", saj bi omogočila delno konverzijo dolga v lastniški delež ter večji nadzor postopkov, ki se odvijajo. "Še vedno pa bi bila najboljša zgodba, da bi se banke uspele dogovoriti za nek enoten nastop, saj bi tako največ iztržile," je poudaril.
Veselinovič je med pogoji, pod katerimi bi bila NLB pripravljena na morebitno reprogramiranje dolga, izpostavil "absolutno" menjavo vodstva, ki je pripeljalo podjetje v tako situacijo. "O tem ni nobenega dvoma," je poudaril. Ob tem vztraja pri dodatnih zavarovanjih, ki so vzpostavljena na podjetjih v lasti holdinške družbe, morebitna prodaja zanimivih delov pa bi morala biti temeljito organizirana.
Potreben bi bil tudi "zelo natančen pregled stanja v koncernu, ki ni natančno jasen upnikom", pogoj za reševanje pa je po njegovih besedah tudi ta, da vse banke ostanejo upnice v tem koncernu.
Glede poteze Unicredit Banke Slovenija, ki ni podaljšale pogodbe o začasnem odkupu s strani Istrabenza zastavljenih delnic in tako zaščitila svoj interes, je po Veselinovičevih besedah prisotno "določeno razočaranje". Neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic, predsednik uprave Unicredita France Arhar, bi "moral zastopati interese vseh upnikov, je pa prvi speljal vodo na svoj mlin".
Delež kreditov, ki so povezani z menedžerskimi odkupi, v bilančni vsoti matične NLB znaša 1,7 odstotka, na ravni skupine pa 1,2 odstotka. Gre za približno 250 milijonov evrov. "Tovrstni krediti ne predstavljajo pomembnega deleža v naši bilanci," je ocenil Veselinovič.
NLB ima po njegovih besedah tudi 414 milijonov evrov rezervacij na ravni matere in 650 milijonov evrov na ravni skupine. "V tem trenutku je to absolutno dovolj," je poudaril.
Poudaril pa je, da mora NLB kot banka, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, skrbeti, da sredstva, ki so bila vložena v takšna podjetja, dobi v čim večji meri nazaj. Če bo prišlo do trdih scenarijev, bodo to slabše rešitve za davkoplačevalski denar, je opozoril Veselinovič.
Je pa poudaril, da se banke na splošno izogibajo vstopu v lastništvo podjetij, saj to ni osnovna dejavnost bank, ampak skrajna možnost tudi glede na določila zakonodaje.
"Zavarovanje kreditov NLB do Istrabenza je zatečeno stanje, ki sem ga dobil," je dejal prvi mož NLB. Omenil je možnost morebitnih odškodninskih tožb do nadzornega sveta in uprave Istrabenza; do nadzornikov NLB in uprave NLB pa "z moje strani gotovo ne". PO neuradnih podatkih naj bi Istrabenz NLB dolgoval približno 120 milijonov evrov.
Poudaril je še, da ima NLB ima v konzorciju 19 bank upnic Istrabenza približno 13-odstotni delež, kar je bistveno manj od 30- do 40-odstotnega deleža, ki ga ima v celotnem kreditiranju v Sloveniji. "Če bi gledali tako, je NLB nadpovprečno previdna," je dejal.
Istrabenz 19 bankam upnicam dolguje približno 950 milijonov evrov, rok za dosego dogovora o morebitnem reprogramiranju dolgov pa poteče 30. marca.