Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič je predsedniku nadzornega sveta NLB Igorju Marinšku danes pisno ponudil svoj odstop, so sporočili iz NLB. O njegovem odstopu naj bi v petek na izredni seji razpravljal nadzorni svet NLB.
"Za ta korak se je odločil v dobro banke, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer," so razlog za Veselinovičevo odločitev uradno pojasnili v NLB. Način vodenja največje slovenske banke je postal predmet očitkov potem, ko so v NLB potrdili, da so podaljšali posojila družbi Infond Holding, ki je največja lastnica Pivovarne Laško.
Člani uprave NLB bodo v torek na novinarski konferenci "celovito predstavili politiko upravljanja tveganj v NLB in postopek odobravanja posojil s posebnim poudarkom na kreditiranju v času gospodarske krize", so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz banke.
Odločitev o usodi Veselinoviča bo tako v petek v rokah nadzornikov, ki bodo na izredni seji razpravljali o postopku odobritve podaljšanja kredita družbi Infond Holding. Kakšno bo ravnanje ostalih članov uprave NLB - v njej so poleg Veselinoviča še Matej Narat, Miran Vičič, Alojz Jamnik ter Belgijec Claude Deroose, nedavno imenovani član uprave David Benedek pa še nima ustrezne licence Banke Slovenije -, uradno še ni znano.
Odločitev uprave NLB o podaljšanju posojila Infond Holdingu je razburilo predvsem koalicijsko stranko Zares. Po njenem mnenju naj bi šlo za reprogramiranje t.i. tajkunskih kreditov Infondu, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in v posredni lasti predsednika uprave pivovarne Boška Šrota.
V Zaresu, kjer so za torek sklicali izredno sejo sveta stranke, so izrazili ogorčenje nad ravnanjem vodstva NLB in pozvali k razmisleku o zaupnici upravi in nadzornemu svetu NLB. Po napovedih gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bi se lahko na torkovi seji lahko pojavilo tudi vprašanje izstopa iz koalicije. Kot je pojasnil v soboto, naj bi bile prisotne "konceptualne razlike" med koalicijskimi partnerji.
Premier Borut Pahor je v soboto poudaril, da se politika ne sme vmešavati v gospodarstvo. Po njegovih besedah naj bi šele novi nadzorni svet NLB odločil glede tega, ali naj sedanji upravi še zaupa vodenje banke. Nov nadzorni svet bo mandat predvidoma začel konec junija.
Podaljšanje posojila za 45 dni je dvignilo veliko prahu tudi zato, ker je zavarovano z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško. Finančni minister Franc Križanič je 16. aprila, preden je NLB potrdila podaljšanje posojila, omenjal možnost zasega zastavljenih delnic. Tedaj je tudi izrazil prepričanje, da zamenjava Veselinoviča na čelu NLB ni potrebna.
Razburjenje je povzročila možnost, da bi v Mercator vstopil tuj strateški partner (neuradno naj bi šlo za hrvaški Agrokor), ki bi nato lahko slovenske proizvajalce umaknil s polic. Križanič je omenil možnost, da bi se v omenjenih 45 dneh pripravilo vse potrebno za prenos delnic na določeno družbo, če bi bilo treba te delnice zaseči. Ta družba bi bila v lasti bank in bi nato lahko te delnice prodajala naprej.
Na očitke Zaresa se je odzvala tudi Pivovarna Laško, ki zatrjuje, da svoje obveznosti redno odplačuje in da se je NLB za podaljšanje posojila odločila na strokovnih podlagah. Izjave prvaka Zaresa Gregorja Golobiča, da skupina Pivovarna Laško izčrpava svoja podjetja, so v Laškem danes označili za "smešne, manipulativne in škodoželjne" ter zoper njega napovedali tožbo.
Kot trdijo Laščani, vlada ne bi smela biti seznanjena z vsebino pogodbe med NLB in njenimi komitenti, poskusi vmešavanja politike v njeno delovanje pa naj bi bili nedopustni. Grožnja z zaplembo lastništva v Mercatorju je po navedbah pivovarne "manipulativno kupovanje volilnih glasov".
Draško Veselinovič je krmilo največje slovenske banke prevzel 1. februarja. Že postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno.
Nadzorniki pa bodo v petek po navedbah NLB obravnavali tudi revizijsko poročilo o ustreznosti izračuna variabilnega dela plače in njeni višini za člane uprave NLB med leti 2006 in 2008, so sporočili iz NLB. To je nedavno zahtevala država ob izplačilu nagrade milijon evrov bruto nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju.