Vera Ban: »In beseda je meso postala«

Mladi mož iz Združene levice je ob nagovoru prisotnih svoje uvodne besede namenil celo »tovarišem in tovarišicam.« Zanimivo je, da se je malo kasneje spraševal, zakaj se mladim v Sloveniji godi slabše, kot se je godilo njihovim staršem. Odgovor je preprost: iščite ga pri omenjenih tovariših in tovarišicah, oni so ustvarili raj na zemlji za vse žive, pa tudi mrtve, ki vam danes ne odjedajo kruha. Za vse so poskrbeli ti vaši tovariši.

Gospod Moederndorfer je svoje uvodne besede namenil Janezu Janši – kako presenetljivo. Zmotil ga je zapornikov govor, ki da ne sodi v državni zbor, pri tem pa povsem prezrl vsebino govora. Ni ga pa zmotil nagovor mladeniča in kasneje še kulturnice Violete »tovariši in tovarišice«, kar je po mojem mnenju dejanska sramota za državni zbor, ki zaseda v letu 2014, torej v obdobju demokracije. Če bi poslanec stranke A. Bratušek pazljivo prebral magnetogram govora Janeza Janše, bi, če gre za zdravo pamet, ki jo tako rad prodaja v državnem zboru, moral pritrditi resnici, ki jo prvak opozicije ponuja Sloveniji. V tem primeru bi lahko le s hvaležnostjo shranil zase in za svojo skupino kak pomemben in dobrodošel nauk za prihodnost tako njegove stranke kot vseh slovenskih državljanov.

Za Janšo ter mnoge naše poslance namreč velja tisti delček molitve, ki so mene, pa še mnoge druge naučile naše mame: »In beseda je meso postala…« Je že tako, da nekaterim gre za vsebino, nekaterim pa za poglabljanje ideoloških razlikovanj, za katere ponavadi krivijo prav stranke slovenske pomladi. Nestrpnost do Janše poglabljajo do te mere zato, ker se vsakokrat, ko se pojavi na svobodi, znova in znova ustrašijo njegove analize politične scene, za katero lahko trdimo, da je grozljiva. Kako dobro vedo ti lažni pridigarji, koliko predsednik in stranka SDS pomenita v slovenskem prostoru in kako krivično je bil njen predsednik odstranjen s političnega prizorišča tik pred državnozborskimi volitvami. Sicer jih njegova prisotnost v DZ ne bi motila; ali pač??

Tovarišica Violeta se med drugim sprašuje, kakšne so pridobitve osamosvojitve Slovenije. Navajeni smo že, da zanikate te pridobitve, a bi bilo vseeno dobro, če bi se kdaj vprašali, kdo vam je omogočil miren spanec v domovini, ki sicer postaja na žalost vse manj svobodna, tudi po zaslugi takih brezbrižnikov, kakršna sta omenjena zagovornika demokratičnega socializma.

Pa še nekaj je za nekatere sila moteče. Sedemnajsta ura pred vrhovnim sodiščem je postala glas vesti, glas zoper krivico, je združevanje glasov državljanov Slovenije, ki vsak dan znova poudarjamo, da ne bomo odnehali in da bo naš boj končan šele tedaj, ko bosta Janez in Tone znova na prostosti. Gre nam za pravico vsakogar, ki po krivici prestaja kazen. Z minuto molka smo se danes spomnili tudi nesrečnega policista, ki je izgubil življenje morda zaradi neustrezne zaščitne opreme. Prizadelo nas je, kajti doma je ostala družina brez očeta, v policijskih vrstah pa ostaja za njim praznina, ki boli in prizadene. Tudi v njihovem imenu iščemo pravico pred sodiščem.