Velika noč, največji krščanski praznik

Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se mnogi v družinskem krogu zberejo ob velikonočnem zajtrku. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan. Po bogoslužjih v evangeličanskih cerkvah otroke obdarijo s pirhi.

Mnogi verniki z vsega sveta na praznik obiščejo tudi Vatikan, kjer bo papež Benedikt XVI. dopoldne vodil velikonočno mašo, ob 12. uri pa z balkona podelili blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu, praznično bo tudi po slovenskih cerkvah. Ljubljanski nadškof Anton Stres ob 8.30 po ulicah v središču Ljubljane vodil procesijo in nato še mašo v stolnici. Evangeličanski škof Geza Erniša pa bo bogoslužje velike noči vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah.

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom. Dogodki, ki se jih v teh dneh spominjajo, so opisani v Svetem pismu, kjer je prav tako opisano tudi Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Kot je v velikonočni poslanici dejal Stres, praznik govori o tem, da ima življenje večni smisel in da nobena noč ni tako črna, da ne bi na koncu zasijalo velikonočno jutro. Erniša pa v letošnjem voščilu poudarja nujnost medsebojne pomoči. Želi si, da bi velikonočni prazniki ljudi povezali v prizadevanju, da bi z lačnimi delili kruh, z obupanimi stopali k želenemu cilju ter z zlomljenimi iskali izgubljeno upanje.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil teden dni pozneje.