Ustavno sodišče bo danes obravnavalo zahtevo DZ za odločitev, ali bi odložitev uveljavitve t. i. zakona o izbrisanih ali njegova zavrnitev na referendumu povzročila protiustavne posledice. Na dnevnem redu pa je tudi zahteva opozicijskih poslancev za oceno ustavnosti obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda.
Državni zbor je namreč 19. marca na ustavno sodišče posredoval zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki ureja položaj izbrisanih. Ustavno sodišče ima sicer za odločitev čas do 18. aprila, a je zahteva uvrščena na predlog dnevnega reda četrtkove seje sodišča. Od te odločitve ustavnega sodišča bo tako odvisno, ali bodo o usodi omenjenega zakona odločali državljani na referendumu.
Kot je znano, so poslanci SDS in SNS vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, s katero naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.
Večina poslank in poslancev je nato 18. marca sklenila, da zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice, referenduma o izbrisanih ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.
Poslanke skupine SDS, SLS in SNS so 25. marca na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda, ki jih je izdal pravosodni minister Aleš Zalar. Kot je pojasnil Vinko Gorenak (SDS), so ustavno sodišče tudi zaprosili, da do odločitve zadrži izvajanje navodil. Po Gorenakovih besedah so namreč navodila izjemno sporna.
Tako so se odzvali na pobudo vrhovnega državnega tožilstva, v kateri je navedlo, da je razveljavitev navodil potrebna zato, ker gre pri njih za poseg v samo načelo delitve oblasti, kot tudi v avtonomnost državnega tožilstva, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Navodila po njihovem tudi neposredno posegajo v zakon o državnem tožilstvu, "rušijo logično strukturo zakona in so evidentno v nasprotju z namenom zakonodajalca".
Obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda, ki jih je izdal minister za pravosodje Aleš Zalar, so začela veljati 2. aprila.