Slovenija in Francija sta pred dvema letoma podpisali dogovor o strateškem partnerstvu - podpisal ga je tedanji premier, zdaj predsednik Borut Pahor, ki bo prihodnji teden na uradnem obisku v Parizu.
Francoski veleposlanik v Sloveniji Mourier ocenjuje, da se slovensko-francoski odnosi, ki so bili sicer vselej dobri, a ne dovolj intenzivni, v zadnjem času krepijo.
To bi lahko še spodbudilo dejstvo, da sta zdaj tako v Parizu kot v Ljubljani na oblasti socialdemokratski vladi, ki imata določeno vizijo za izhod iz krize, v kateri se je znašla Evropa, namreč da so poleg varčevanja nujni ukrepi za rast. "To vizijo podpira vse več evropskih držav in čas je, da se uveljavi," je dejal.
Gospodarski odnosi med državama so tesni, sodelovanje se je začelo že v času nekdanje Jugoslavije in se je po osamosvojitvi Slovenije nadaljevalo. "Začelo se je Renaultom, nadaljevalo s sodelovanjem Societe Generale in SKB, danes imamo Lactalis in Ljubljanske mlekarne. Imamo torej resnične francosko-slovenske zgodbe o uspehu," pravi Mourier.
Kot poudarja, ni povsem resnična krilatica, da je Slovenija načeloma naklonjena tujim vlaganjem, v resnici pa ne. Dokaz je Revoz, "ki je največji izvoznik v Sloveniji, Slovenci pa imajo Renault za znamko, ki je tudi nekoliko slovenska". "To je dokaz, da je v Sloveniji mogoče uspeti."
Kljub temu francoski veleposlanik priznava, da imajo vlagatelji včasih težave. Slovenija je po njegovih besedah dolgo dokaj restriktivno gledala na vprašanje nacionalnega interesa oziroma strateških interesov. Ob tem je opozoril, da niti dvomilijonska Slovenija niti več kot 60-milijonska Francija v svetu nimata velike teže, ima pa jo 500-milijonska Evropa.
"Včasih nam podjetja rečejo, da ni enostavno priti na slovenski trg. To je paradoks, saj Slovenija spoštuje vsa evropska pravila. Podjetja se soočajo v prvi vrsti z administrativnimi ovirami. Vendar imam zaupanje v to, kar pravi slovenska vlada, zdajšnja in prejšnja, da želi res odpreti Slovenijo, in tudi ne vem, zakaj tega ne bi storili."
Mourier je opozoril, da je na trgih ključno zaupanje, slovenska vlada pa bo morala pokazati rezultate, če bo želela v državo privabiti svež kapital.
Na vprašanje, kje so interesi francoskih podjetij pri vlaganjih v Sloveniji, je veleposlanik odgovoril, da je o konkretnih interesih še prezgodaj govoriti, saj slovenska vlada še ni jasno povedala, kaj želi privatizirati oziroma kaj bo na voljo.
Med sektorji, kjer "imajo v Franciji znanje in so uspešni", pa je omenil energetiko, tako področje jedrske energije kot obnovljivih virov energije, trgovino, avtomobilski sektor in zavarovalnice, medtem ko je na bančnem trgu Francija že navzoča v SKB, tako da po mnenju veleposlanika vstop v slovenski bančni sistem verjetno ne bo prioriteta.
Glede Mercatorja oziroma tega, koliko bi lahko bil zanimiv za katero od francoskih trgovskih verig, je dejal, da bi sicer lahko bil zanimiv, zlasti zato, ker pokriva celoten Balkan, je pa po drugi strani res, da se velike francoske trgovske družbe, zlasti prehrambene, v zadnjem času usmerjajo predvsem na hitro rastoče trge, torej zunaj območja evra, kot so Kitajska, Brazilija, Indija, Indonezija ...
Mourier je omenil še možnosti sodelovanja med srednje velikimi podjetji obeh držav. Kot je dejal, je v Sloveniji precej uspešnih podjetij, ki bi lahko bila zanimiva za francoska, ne zgolj za pridobitev lastniških deležev, ampak tudi za skupna vlaganja in druge oblike sodelovanja.
Veleposlanik obenem priznava, da je danes težko privabiti podjetja, ne le francoska, saj jim je treba dokazati, da bodo imela od vstopa na trg dolgoročne koristi, da je investicija, četudi na začetku ne bo prinesla ogromno, zanimiva na dolgi rok, zlasti v luči približevanja balkanskih držav EU.
"Odkrito rečeno, tuja podjetja ne bodo hitela na slovenski trg, ampak se bodo najprej previdno zanimala, želela bodo vedeti, ali je ponudba resna in kakšne so možnosti razvoja," je opozoril veleposlanik, ki je kljub temu optimist in kot primer navaja Ljubljanske mlekarne in Lactalis.
"Slovenija bo morala v prihodnjih letih sprejeti odločitve o privatizaciji, ki bodo težke, moja želja pa je, da bi Francija lahko pomagala pri iskanju poti za izhod iz krize v Sloveniji," je dejal.
Skorajšnji vstop Hrvaške v EU veleposlanik vidi kot priložnost za Slovenijo. Spomnil je, da imajo ob vstopu novih držav v unijo običajno največ gospodarskih koristi njihove sosede, zato je vstop Hrvaške v unijo po njegovem mnenju tudi z gospodarskega vidika dobra novica za Slovenijo.
V Parizu sicer po besedah veleposlanika Slovenijo še vedno vidijo kot glavnega strokovnjaka za Balkan v EU, tudi zahvaljujoč "učinkoviti in kompetentni diplomaciji, ki jo je Slovenija uspela razviti po osamosvojitvi", in ni razloga, da ne bi tako ostalo tudi po vstopu Hrvaške, še zlasti, če bosta državi ostali v prijateljskih odnosih.
Predsednik Pahor bo prihodnji teden v pariškem Petit Palaisu odprl razstavo slovenskih impresionistov, kar bo prva res pomembna slovenska razstava v Franciji po razstavi Zorana Mušiča leta 1995.
Mourier opozarja, da je Slovenija v Franciji še vedno premalo poznana, kar je tudi posledica dejstva, da je pred komaj 20 leti izšla iz Jugoslavije, ki so jo v Franciji vsi poznali. "Tudi Mušiča so vsi imeli za Jugoslovana," je opozoril.
Čeprav je Francija znana po svojih vinih, je veleposlanik kot pomemben del slovenske kulture - če jo gledamo širše - omenil slovenska vina. "Škoda je, da v Franciji ni mogoče dobiti slovenskih vin, ker so odlična, raznolika, ker vaši vinogradniki res dobro delajo."
Na vprašanje, kakšna je ta čas podoba Slovenije v Franciji, je Mourier odgovoril, da je prva podoba Slovenije za večino Francozov še vedno medved, potem ko je bilo pred leti v Pireneje naseljenih več slovenskih medvedov.
Priznal je, da številni Francozi nimajo jasne slike o Sloveniji, čeprav se stvari počasi izboljšujejo. Po njegovem mnenju bo lahko k boljši prepoznavnosti države prispeval tudi vstop Hrvaške v unijo, saj bo jadransko obalo gotovo obiskalo več francoskih turistov in vsaj del se jih bo ustavil tudi v Sloveniji.
"Narobe bi bilo, če bi podoba Slovenije v prihodnjih mesecih postala podoba prihodnjega Cipra. Temu sicer še ni tako in to se ne sme zgoditi, ker si Slovenija tega ne zasluži," je dejal veleposlanik Mourier in dodal, da je vse skupaj v veliki meri odvisno od od slovenskih politikov in političark.