Ob pozivih k racionalizaciji transporta, tako z vidika škodljivih vplivov na okolje kot prometnih gneč, je spodbuden podatek, da se je število potnikov v avtobusnem javnem mestnem linijskem prevozu v prvih devetih mesecih lani povečalo za kar 18 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2022. Med januarjem in septembrom lani so mestni avtobusi po Sloveniji prepeljali 31,4 milijona potnikov, torej povprečno prek 86 tisoč na dan. Delno je odgovor za te številke v tem, da je javni avtobusni prevoz za upokojence v večjih slovenskih mestih brezplačen.
Število prepeljanih potnikov se je zvišalo tudi v medkrajevnem in mednarodnem javnem linijskem prevozu, in sicer za 14 odstotkov. V potniškem prometu z vlaki dvig ni tako impresiven, a je kljub temu opazen. Z vlaki je bilo v prvih treh četrtletjih preteklega leta v Sloveniji prepeljanih 11,5 milijona potnikov, kar je petodstotna rast glede na enako obdobje leto prej. Opravljenih pa je bilo 730 milijonov potniških kilometrov, torej za 14 odstotkov več.
Počasi se po obdobju epidemije kovida prebuja tudi Letališče Jožeta Pučnika. Od januarja do septembra lani je z njega odpotovalo ali nanj pripotovalo 970 tisoč potnikov, kar je za tretjino več kot v primerljivem predlanskem obdobju. Močno se krepi potniški promet na morju. V slovenska pristanišča je tako lani priplulo ali iz njih izplulo 128 tisoč potnikov – kar 44 odstotkov več kot v 2022.
Glede na podatke Sursa ne raste zgolj javni promet, ampak tudi izobrazbena raven pri Slovencih. Leta 2022 je imelo 29,9 odstotka prebivalk naše države doseženo terciarno izobrazbo, takih moških pa je bilo 21,1 odstotka. Nekaj občin izstopa z nivojem terciarne izobrazbe. Več kot tretjino prebivalstva s to stopnjo so imele občine Trzin (39 odstotkov), Kranjska Gora (39 odstotkov), Ljubljana (37 odstotkov), Bled (34 odstotkov) in Log - Dragomer (34 odstotkov). Ob tem velja dodati, da sodi naša država med tiste z najvišjo razliko med deležem žensk in moških s terciarno izobrazbo. Na primer med ljudmi, starimi od 30 do 34 let, je bilo predlani terciarno izobraženih 61,4 odstotka žensk, moških pa 38,1 odstotka.
Na sploh sodi naša država med tiste pri vrhu v Evropi po deležu ljudi s terciarno izobrazbo. Skupaj imamo takih prebivalcev v starosti od 30 do 34 let 48,8 odstotka, povprečje na ravni EU je 42,8 odstotka. Prednjačita Ciper in Luksemburg: v tej starostni skupini imata skoraj dve tretjini prebivalstva terciarno izobrazbo. Na zadnjih dveh mestih sta Italija in Romunija, ki za malenkost presegata četrtinski delež.
