Včasih se zdi, da je del političnega in družbenega prostora pri nas zajela kolektivna histerija. Deloma to drži, prenaša pa se kot virus preko medijev in posameznih osebnosti. Gre za naslednje pristope: diskvalifikacija, hujskanje, črna propaganda udbovskega podzemlja (preostankov iz partijskih vrst), ki razširja govorice, črna propaganda medijev, kjer posebej izstopajo nekatere rubrike v Nedeljskem dnevniku, širjenje laži in govoric po forumih, uporaba sovražnega govora in militantnih hujskaštev po družabnih omrežjih itn. Še posebej pa uporaba tudi tako imenovanih lahkih medijev (kot so Lady in še nekatere) za propagiranje »naših« in za etiketiranje onih drugih.
Vse to se potem nadgrajuje z »javnomnenjskim« gnetenjem ljudi, s prirejanjem javnomnenjskih anket, z zlorabo medijev – zlasti javnih – in s popolno novinarsko instrumentalizacijo. In cilj je en sam! Najbolje ga je na svoji facebook strani razložil bivši novinar Delavske enotnosti in zdaj sodelavec že omenjenega rumenila Nedeljskega dnevnika Ciril Brajer. Ta je med drugim zapisal, da je »odstraniti janševike z oblasti več kot politika, je državljanska dolžnost.«
Da mora nestrinjanje z neko politiko ali politiki biti državljanska dolžnost, je popolna norost in politikantsko hujskaštvo najslabše vrste! Ve se, kako se izraža nestrinjanje z neko politiko in ve se, kako se v demokratičnem prostoru navsezadnje komunicira s takšno oblastjo, ki je pač ne maraš. In kako jo lahko zamenjaš – z nezaupnico ali pa volitvah. Ne marati janševike (čeprav je to že hujskaško pejorativni izraz) je lahko čisto legitimno. Vsi smo politična bitja in demokracijo imamo zato, da lahko svoja mnenja izražamo. Ampak, ko nekaj razglasiš za državljansko dolžnost, je to na ravni militantnega jezika, je poziv na okope, je klic k akciji, je mobilizacija za akcijo. Potem je treba izbrati samo še sredstvo odstranitve.
Brajer pravi, da je janševike treba odstraniti z oblasti! Če nekoga odstraniš, ga moraš fizično, drugače ne gre. In ko nekoga odstraniš, moraš nekoga drugega nastaviti. To je pa tipični puč, za katerega na srečo v tej deželi tudi omejenih in malo zmešanih posameznikov pač ni nobene možnosti. Lahko pa se zgodi, da takšna brajerska hujskaštva naletijo na »pravo uho« in človek potem – tako kot tisti zmešanec, ki je z bombo grozil Pahorju in bo zdaj zasluženo sedel dolga leta – uporabi posebna sredstva, da uresniči brajersko državljansko dolžnost.
Naša skupna državljanska dolžnost – ne glede na takšne ali drugačne politične delitve – pa je, da takšnemu brajerističnemu hujskaštvu rečemo ne. Pri tem pa bodo morale več enakopravnega čuta in posluha za takšne ali drugačne napade sovražnega govora in klicanja po fizičnih obračunih pokazati tudi nekatere institucije – varuhinja človekovih pravic na primer. Še posebej pa bo moralo v skrajnih primerih kaj postoriti tožilstvo in policija, ki menda sploh ne preiskuje tistega »youtubovca«, ki je Janezu Janši zagrozil z metkom v glavo. Kakopak, saj tudi do sodnega epiloga proti policistu, ki je Janši javno grozil s smrtjo, ni nikdar prišlo. Očitno je že to takrat veljalo za državljansko dolžnost, da Janši grozi policist!!
Očitno imamo v dvojni pravni državi tudi dvojne državljane: tiste, ki se jih lahko likvidira in tiste, ki se jih pač ne sme. To je več kot norost, to je psihopatologija, ki jo nekateri namerno potencirajo in razširjajo. Brajer je eden od takšnih, ni pa edini. Naša državljanska dolžnost torej je, da smo upravičeni ogorčeni in zaskrbljeni zaradi takšnih brajerjev. Vse drugo ni v naši pristojnosti.