Vasletova pisma s fronte: Mama Mija Repovž, ali cigankin pogled v kavino usedlino

Sicer pa, profesionalec ne bi nikdar napisal kaj tako brezprizivnega v naprej kot je to storila Repovževa, ne da bi omenjena nova TV postaja sploh začela oddajati program. Mija Repovž vidi v prihodnost, ker je pač tudi po svojih pisanjih znana po tem, da napoveduje iz kavine usedline, ne iz znanja. Zato čudi, da ni znala napovedati usode časopisa v katerem je pravzaprav tudi del tiste miselne, politične in ideološke senilnosti, ki je Delo počasi spravila na kolena. Pri čemer so pomagali tudi mladci tipa Karba, da o mago-slavnih uničevalcih ne govorim, ali pa o tistih, ki so iz ultra desnih kanalij postali ultra leve marionete za keš.

Mija Repovž o programu nove televizije govori kot o nečem, kar pozna do zadnje podrobnosti. Ve, kaj bodo predvajali, predvideva, kaj bodo še dodali – nasploh, ona vidi več kot vsi, ki to televizijo zelo resno in profesionalono ustvarjajo.

Zato se več kot zdi, da je Repovževa spet dobila navodilo in naročilo, kaj mora napisati, kar ne bi bilo nič novega. Pogledal sem malo nazaj in v spomin in nisem zasledil niti ene kritične besede o televizijah in medijih, ki so jih obvladovali – in jih še – njeni politični tovariši, zavezniki in dušebrižniki.

Tako je Mija Repovž iznašla – poleg Delovih ne-zgodb Karbe in kompanije – še TV recenzijo nečesa, česar še sploh ni. Le kam še lahko zabrede od ideološkega sovraštva zaslepljeno slovensko novinarstvo?

Repovževi pa predlagam, da pogleda, kam je padla naklada časopisa, v katerega piše svoje nebuloze. Bo presenečena, če tega še ne ve.