Vasletova pisma s fronte: Jankovićeva strahovlada v Sloveniji

Če šefica upokojenske zveze Mateja Kožuh Novakova pravi, da je treba Karla Erjavca tako rekoč s topovi, armbrusti in podobnimi demokratičnimi sredstvi zrušiti z Desusove oblasti, potem je v državi hudo. Še posebej, ker Kožuh Novakova trdi, da je Erjavčev naglavni greh, ker se je spentljal z Janezom Janšo. To nam pripoveduje ženska, ki se je tako ponižala, da je po kolenih in v procesiji šla prosit Zorana Jankovića, naj naredi stranko in postane predsednik vlade. Namesto, da bi ženska zdaj levite brala prav svojemu izvoljencu, ki je namesto predsednika vlade zaradi političnih neumnosti in samo zaverovanosti postal nazaj župan, se loteva svojega »stanovskega upokojenca« Erjavca. Iz lastne družinske zgodovine se ni prav nič naučila, kar pa je tragično.

Njena akcija in akcija posameznikov v Desusovih pokrajinskih obratih spominja na naša najboljša revolucionarna leta. Ali pa vsaj na čas, ko so po bivši Jugoslaviji partijski komiteji, zveze borcev, oficirski štabi, udbovci, upokojenska društva, kmetijski kombinati, pionirske organizacije (Cicibani takrat še ne!) in drugi sprejemali odločna stališča proti piscem 57. Številke Nove revije. In terjali njihovo procesiranje. Vsi ti nam zdaj pripovedujejo, da je treba Erjavca eliminirati iz dveh razlogov: ker je sklenil koalicijsko zavezo s Janezom Janšo in ker brani svojega poslanca Simšiča.

V zvezi s prvim je treba povedati, da nenačelna rdeča koalicija kaviar komunistov, ko jim popularno rečemo, skuša z rušenjem sedanje vlade v prvi vrsti zavarovati svoje še iz socializma izvirajoče privilegije. Recimo privilegirane pokojnine, ki so v nekaterih primerih tudi desetkrat višje od povprečno nizke pokojnine. Vsemu temu se privilegiranci niso pripravljeni odreči, čeprav zdaj ob napovedi vladnih varčevalnih ukrepov kričijo, kako ta vlada in ta koalicija tolčeta po najšibkejših socialnih slojih. Oni za te sloje ne bi prispevali nič, niti enemu evru se ne bi odpovedali. In zdaj kot glasniki pravičnosti hodijo do vasi do vasi in strašijo ljudi z Janšo in napovedanimi vladnimi ukrepi. Mimogrede: Simšič je nepomemben v primerjavi z Jankovićevim poslancem Meršolom!!

Vse to je seveda načrtno vnašanje črne psihoze – iz njihovih medijev na teren, med preproste ljudi, ki že tako ne živijo na veliki nogi. Ampak, zamislite si, da med vas pride Kožuh Novakova in rohni, kaj vse se nam bo zgodilo in dogajalo (bomo jedli travo in lubje, kot je rekla solzno dolinska Sonja Lokar, ko smo se hoteli osamosvojiti) in da bodo penzionisti z njeno pomočjo to preprečili – kaj naj ljudje? Pač verjamejo, če jim to vsak dan preko vseh državnih in nedržavnih medijev vbijaš v glavo. Propaganda naredi svoje.

Bila bi tudi utvara, da lastnik Foruma 21 Milan Kučan s svojim najožjim tako imenovanim murgelskim štabom miruje. Tale akcija proti Erjavcu je dobro skoordinirana in načrtovana, pri čemer se zlorabljajo tudi takšne organizacije kot je zveza borcev. Kdo je dal na primer Stanovniku in najožjemu vodstvu pravico, da razglašajo, kdo bo najboljši predsednik države (Turka propagirajo kot pralni prašek)? So naredili interne borčevske volitve? Kaj niso v ožjem vodstvu ZB tisti, ki imajo največ privilegijev, v prvi vrsti je to sam tovariš Stanovnik?

To je tisti gromovnik, ki je murgelsko takrat državno vilo kupil za 50 tisoč mark, prodaja pa jo za pol milijona evrov.  Čemu se bodo on in njegovi odpovedali, da bo siromašnejšim in šibkejšim kaj bolje? Ne oni bodo delali svojo proslavo 27. aprila, če država zdaj misli tudi pri proslavah varčevati. In to bo priložnost za gromovništvo tipa Stanovnik proti vladi, koaliciji in nujnim ukrepom. Njih ne zanima, kaj bo »dan potem«, kot to ne zanima znamenitih sindikalistov Semoliča, pa Štruklja, Ščernjaviča in Posedija. Zanje ni pomembno reševati države, edini cilj je rušenje sedanje vlade. Po rušenju nimajo rezervnega načrta.

In v tem stilu zdaj govoriči tudi novi stari ljubljanski župan Janković: da v Sloveniji zaradi predlaganih ukrepov vlada strahovlada. To govori človek, ki se diči s svojimi ljubljanskimi na pol uspehi na račun hudega zadolževanja in davkoplačevalcev. In vsi ti nam več kot simbolično nekako mimo znane ideološke in politične razdvojenosti državljanov zdaj vsiljujejo še simbolično razdvajanje, ki smrdi po militantnem hujskaštvu proti vsem, ki jih imajo sami za sovražnike.

To pa je ponavljanje kulturnega boja v najčistejši obliki. Radi bi nas zataknili v preteklosti.