Spomnim se, kako so – nekateri jim pravijo tranzicijski - mediji reagirali, ko so izvedeli, da je Janezu Janši, takrat predsedniku vlade, nek policist grozil s službeno pištolo in smrtjo. V resnici so se iz potencialne žrtve neizmerno norčevali, ali vsaj zavzeli pozicijo znane levičarske cinične distance, ki ji sam pravim sramotitev. Policist ni bil omenjen kot tisti, ki bi ga zato bilo treba procesirati, ampak je postal žrtev pregona človeka JJ, ki je itak vsem znan kot človek, ki verjame v teorije zarote in jih producira in je maščevalen. Policist je sicer bil začasno odstranjen iz delovnega mesta, procesiran pa nikoli, ker je nek sodnik – kako primerno – pozabil na postopek proti njemu.
Omenjeni policist je spet na delovnem mestu in včasih se mi zdi, da je policijsko-sindikalistično izsiljevanje okrog varčevalnih ukrepov bilo nekakšno kolektivno nadaljevanje groženj, ki jih je izrekel zgoraj omenjeni policist. Tudi Zoran Petrovič je grozil, kaj vse da se bo zgodilo v državi, če ne bodo dosegli svojega, da o tem, da je seveda vladi in Janši zagrozil, da bodo odstranjeni z oblasti, niti ne govorim.
Zato je vladni sporazum z njimi pet minut čez dvanajsto seveda pomemben za to, kako se bodo pri nas naprej odvijale gospodarske in socialne razmere, je pa usoden z vidika moči in mišic, ki so jih v tem »spopadu« policijski sindikati kazali na način grožnje s policijskim državnim udarom. Zato prav zaradi slednjega zgodbe s policisti in njihovimi sindikati ne bi smeli biti konec! Kajti v tem primeru ni šlo ravno za normalne špetire med sindikalisti in drugo stranjo, ampak za zlorabo objektivne moči, ki jo policija ima. To pa ni epizodna prigoda, ki bi jo lahko spregledali in prepustili pozabi.
Zgodba s tranzicijskimi mediji, ki sem jo začel, se je nadaljevala v teh dneh, ko je direktorica DURS-a dobila tisto grozilno pismo. Prebrali smo tudi kakšno cinično glede na to, da je bilo sporočeno, da je od prizadetosti omedlela, kar je logično, če ti barabe v mafijskem stilu pošljejo osmrtnico za otroka. Pa to, da je pisec te grožnje zagotovo hotel škodovati Jankoviću (?) itn. Zelo hitro se je iz Zagreba oglasil Zoran Janković sam, ki je bil v grozilnem pismu pač poantiran kot tisti nedolžnež, zaradi katerega se šefici davkarjev grozi. In je – kakšno presenečenje – ostro obsodil te grožnje in obširno pozival slovenski narod in javnost k strpnosti. Ko k strpnosti in razumu poziva človek, ki poleg prvega borčevskega gromovnika po tako imenovanih partizanskih proslavah grmi proti političnim nasprotnikom, grozi, da bo v nekaj mesecih premagal sedanje sovražnike in se zateka k parolam o »smrti fašizmu in svobodi narodov« - ko to počenja takšen človek, je treba njegovo strpnost razumeti zgolj kot politični spin in nič drugega. Mediji so z njegovim odzivom dobili priročen izgovor za to, da so zgodbo o grožnji direktorici Dursa zdaj opremili s propagando za njihovega Jankovića, ki je na primer v Dnevniku dobil celostransko propagando češ »Zoran Janković obsodil grozilno pismo.« Ja in?!
Človek, ki ni sposoben obsoditi udbovskega ovaduha v lastni poslanski skupini in stranki – to je onega Mitjo Meršola – je zadnji, ki lahko moralizira o čemerkoli! Če pa že, bi ga morali mediji v luči nekaterih novih zgodb iz njegove »poslovne« kariere, mirno spregledati. Zanimivo ob tem je, da je Janez Janša v teh istih medijih dva tedna »kraljeval« v bizarni zgodbi o nekakšnem letalskem poletu, Janković pa je v nekaj dneh medijsko poniknil v zgodbi o dokumentu Dursa, ki je zelo obremenjujoč. Na pozitivno stran medijskih strani se je vrnil kot človek, ki je v dno duše zaskrbljen, če komu grozijo s smrtjo.
Ampak, saj so tudi njemu že večkrat, je poudaril in so ga na silvestrovo lani spremljali policisti z neprebojnimi jopiči med sprehodom po najlepšem mestu na svetu. Očitno pa ne po najbolj varnem. Sumi o tem, da je Janković vsaj v enem primeru (Mercator) deležen policijske zaščite z vrha, so zelo močni, če upoštevamo, kako dolgo se je ovadba proti Jankoviću valjala po postojnski policijski upravi. A očitno morebitne takšne naveze ne bo nihče raziskal. Bog ne daj, bi petroviči lahko spet kaj grozili.
Tako nam tranzicijski mediji, kot jim pravijo, v stilu najhujših partijskih trobil Jankovića spet servirajo kot prvovrstno žrtev neke pisemske zarote, namesto da bi ga v stilu profesionalnih meril tu pa tam vendarle locirali na strani črne kronike. Tja namreč nekatere zadeve v zvezi z Jankovićem tudi sodijo dokler se zgodba pravnomočno ne bo končala tako ali drugače. Politično in župansko pa bi Janković že včeraj moral biti upokojen.
