Vasletova pisma iz emigracije: Za domovino z Jankovićem nazaj

Karel Erjavec (DeSus) je edini, ki spoštuje zahteve in navodila botra Milana Kučana. Takoj po prvih volilnih rezultatih je jasno in glasno povedal, da nima nobenih pričakovanj, da nima nobenih zahtev, da si srčno želi v koalicijo, ker to koristi upokojencem in širše. O kakšnih koristih je govoril ni znano, čeprav je te koristi menda kuvertiral pri Forumu 21 in pri blagajni Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Če pa upoštevamo Desusove in Erjavčeve dosežke iz preteklega mandata v koaliciji KGB, potem lahko sklepamo, da bodo v novi Jankovićevi koaliciji še enkrat zamrznili pokojnine, če bo v koaliciji Desus, mogoče pa jih je tudi znižati tudi, če Erjavca v koaliciji ne bo. Pokojnine namreč nikdar niso tako nizke, da nižje ne bi mogle biti. Jasno je tudi, da smo v krizi, da prihaja nova recesija in da od upokojencev tako rekoč nimamo nič efektivnega. Upokojenci so nepotrebni izdatek in strošek, zato ima Erjavec v svoji stranki več mladih kot pa starih in mladinsko sekcijo sedemdesetletnikov.

Radovan Žerjav (SLS) je na volilni večer rekel, da absolutno ni govora, da bi šla stranka z njim vred v koalicijo z Jankovićem. Potem je to ponovil v ponedeljek 5. decembra, v torek 6. decembra, v sredo 7. decembra, v četrtek 8. decembra, v petek 9. decembra in čez cel vikend, da je postalo že meni vse skupaj hudo sumljivo.  12. decembra pa je rekel, da morata v koalicijo Janković in Janša. Ker sta menda dve največji stranki odgovorni za državo. Doslej je v demokracijah veljalo, da so za razmere v državi odgovorni tisti, ki na volitvah zmagajo. Toda Žerjav kljub raznobarvnim okvirjem očal vidi črno-belo. Ne gre pozabiti, da ima Janković hudo močan kmetijsko-pridelovalni program in da je z likvidacijo vrtičkarjev in drugo razredne zemlje iz Ljubljane tako rekoč naredil kmetijo. Torej je koalicija Janković-Žerjav nekaj naturalnega.

Borut Pahor (SD) je v resnici v najboljšem koalicijskem položaju! Kučan, Stanovnik, Forum 21, Zveza združenj borcev ter kakšne tri tajne službe ga ne vidijo nikjer drugje kot pri Jankoviću. Ni nujno, je rekel boter Kučan, da bi to bila ljubezen na prvi pogled, lahko je tudi na tretjega in celo brez Pahorja. Zato je Pahor zbolel na levem ušesu, ker ga je udaril prepih, ko je kar naprej odpiral vrata in so k njem prihajali Miran Potrč (ki se vsak teden politično upokojuje že deset let) in je Boruta izdal, Igor Lukšić, tako rekoč up in nada slovenske socialdemokracije na parah, ki Boruta izdaja že več let, Pahor pa tega ni opazil; Dušan Kumer, esdejevski rezervni Karl Marx, ki je v pravičnem boju za oblast na predčasnih volitvah padel in se hudo poškodoval, zato zdaj potrebuje vsaj vratarsko mesto v Jankovićevi vladi in drugi Pahorjevi sovražniki. Tako se je SD razklala na dvoje, ne na troje: na Boruta Pahorja in na ostale. Najnovejša  novica pravi, da je Borut Pahor konzilij v kliničnem centru zaprosil, če lahko tam ostane še kakšnih šest mesecev. Pa četudi pod diagnozo, da je noseč.

Ljudmila Novak (NSi) se je srečala z Jankovićem na njegovem začasnem dvoru. Nekateri so menili, da je veliko tvegala, vendar je ven prišla živa, zdrava in nasmejana in nežno rekla, da je med Jankovićem in njo nekaj razlik, zaradi katerih ne bo poroke. Ni ravno omenila, da gre za kakšne usodne zadeve. A če citiram politbarometer o tem, kakšna je povprečna volivka NSi-ja, potem mogoče razlike med Novakovo in Jankovićevo le niso tako usodne. Politbarometer pravi, da je povprečni volivec NSi ženska, stara 61 let, verna in z osnovnošolsko izobrazbo. Če zdaj to prevedemo v sovražni govor, potem je  tipični moški volivec NSi neizobražena stara baba, ki ne misli s svojo glavo, ampak naredi tisto, kar ji farji zabičajo. Na glavi ima ruto in cele dneve moli rožni venec. Ker Kučan pravi, da ideološke razlike zaradi usode naroda ne bi smele prevladovati, ni razumljivo, čemu Ljudmila Novak zavrača koalicijo z Jankovićem. Še posebej, ker je na svoji konvenciji Janković z gostom Jonasom Žnidaršičem povedal, kaj si misli o sveti katoliški veri in vernikih.

Gregor Virant (Lista Gregorja Viranta) je na volilni večer rekel, da gredo v koalicijo samo pod pogojem, da dobijo notranje ministrstvo, pravosodno ministrstvo in finančno ministrstvo. Mantro je ponavljal teden dni, potem pa je po srečanju z Jankovićem rekel, da je še zelo daleč do koalicije, čez tri dni pa je že dodal, da je petdeset odstotkov možnosti za vstop njegove imenske stranke v Jankovićevo navezo in posebej poudaril, da lahko celo omili nekatere svoje zahteve, če bi resorje, ki jih je hotel za svojo stranko, prevzamejo kompetentni ljudje. Recimo Jankovićevi. Na vsak način pa vztraja pri pisni koalicijski pogodbi, v katero bi zapisali, da je korupcija v Sloveniji problem. Zato je lahko Virant ponosno dejal, da so stranka, ki ima ta privilegij, da je lahko načelna. Vsak dan sicer kakšno načelo pade, ampak, ko je vojna, je pač vojna.

Janez Janša (SDS) nima časa, da bi se fizično sestal z Jankovićem, si pa oba dopisujeta in izmenjujeta mnenja drug o drugem. Stvar je na ravni druge svetovne vojne, osamosvojitev pa je splavala po Savi do izliva v Donavo. Če je to sovražni govor, potem zgornji stavek umikam v Godničevo Hudo jamo oziroma Barbara rov. Janša bi sicer šel v koalicijo, ampak ne z Jankovićem, Janković pa bi rad Janši na štiri oči v prisotnosti procesije na magistratu, ali v kafiču povedal, da z njim ne gre v koalicijo, kar mu pa JJ sadistično ne privošči.

Zoran Janković (Pozitivna lista Zorana Jankovića) ima to nesrečo, da se mu ni uresničila največja Kučanova želja – da bi lahko bil samemu sebi Kučanova koalicija. Zmanjkalo je kakšnih 350 tisoč glasov, kar je lahko sramota, lahko pa tudi sreča. Janković je namreč že 4. decembra zvečer sestavil svojo vlado v kateri so bili sami pozitivci, potem pa so ga spomnili, da ima premalo glasov in ni mogel verjeti, da je kaj takšnega mogoče. Opazovalci trdijo, da ga je to popolnoma sesulo, za tri ure vrglo v depresijo, opomogel pa si je, ko mu je Kučan prisegel, da mu bo sestavil koalicijo. In da bo Türk lahko sedel na sejah njegove vlade, ki jih ne bodo snemali.