Vasle je v predstavitvi poročila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pred začetkom razprave o rebalansu letošnjega proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ spomnil, da je Slovenija po stalnem razvojnem dohitevanju povprečja EU v 15 letih do 2008 v letih od izbruha kriza začela povečevati zaostanek.
Če je leta 2008 dosegla že 91 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca EU po kriteriju kupne moči, je do konca 2010 upadla na 85 odstotkov, negativni trend pa se nadaljuje tudi letos. Slovenija je tako upadla na raven iz let 2003 in 2004.
Osnovni cilj obstoječe strategije razvoja Slovenije iz leta 2005 je bil sicer v desetih letih, torej nekje do 2015, preseči povprečno razvitost EU.
Vasle je poslancem predstavil javno že objavljene ugotovitve poročila o razvoju, ki spremlja uresničevanje omenjene strategije.
Opozoril je, da so bila krizna leta za Slovenijo razvojno izgubljena. Pri številnih kazalnikih gospodarskega in socialnega razvoja je Slovenija pristala na ravni iz leta 2005, v nekaterih primerih pa celo na ravni 2002. Slovenija se je v zadnjih letih v številnih primerih znašla na samem repu mednarodnih primerjav.
Če je bila pred krizo potencialna gospodarska rast v Sloveniji okoli 3,5 odstotka, pa je trenutno pod enim odstotkom in bo tam v odsotnosti reformnih ukrepov ostala tudi v naslednjih letih.
Vasle je kot prvo nalogo za izboljšanje razmer znova navedel uravnoteženje javnih financ, saj je zadolževanje Slovenije v tujini trenutno praktično onemogočeno. Opozoril je, da je Slovenija vseh zadnjih 15 let beležila strukturni javnofinančni primanjkljaj, konjunktura v letih pred krizo pa ga je zaradi rasti prihodkov le prikrila.
Trenutna nevzdržna cena zadolževanja se prenaša tudi v bančni sektor in posledično v gospodarstvo, finančni krč pa je eden osrednjih dejavnikov, zakaj je padec BDP v Sloveniji večji, kot je povprečje EU.
Javnofinančne izdatke je zato treba racionalizirati, a to po Vasletovih besedah ne bo dovolj. Demografski trendi v Sloveniji so med najbolj kritičnimi v Evropi. Že v naslednjih 15 ali 20 letih se bo delež aktivnega prebivalstva znižal za med 15 in 20 odstotkov, delež starejših od 60 let pa zvišal za polovico, je zatrdil.
Na srednji rok zato po njegovih besedah ne bo moč ohraniti javnofinančne stabilnosti brez pokojninske in zdravstvene reforme ter sprememb sistema dolgotrajne oskrbe. To je nujno tudi za ohranjanje vsaj istih socialnih standardov za naslednje generacije, je dodal.
Naslednji ključni korak pa je dvig konkurenčne sposobnosti gospodarstva, pri čemer je omenil reformo trga dela v smeri večje prožnosti.