Dr. Zdenka Čebašek Travnik odgovarja na očitke Angelce Likovič, ki je za Reporter izjavila, da bi bili pomoči varuha človekovih pravic mnogo bolj potrebni delavci Vegrada kot pa, da se varuhinja zanima za počutje stanovalcev Big Brotherja. Njuni pismi objavljamo v celoti.
Med pismi bralcev vašega tednika z dne 8. 11. 2010 smo na straneh od 58 do 59 zasledili razmišljanja gospe Angelce Likovič. Gospa Likovič v svojem pismu piše, da je prav, da se varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik zanima za počutje stanovalcev Big Brotherja. Gospa Likovič tudi trdi, da so varuhinjine pomoči mnogo bolj potrebni delavci Vegrada in drugih propadlih podjetij.
Gospe Likovič, pa tudi drugim zainteresiranim, bi želeli pojasniti, da je bila varuhinja za mnenje o oddaji naprošena s strani novinarja Reporterja in da je v duhu sodelovanja z mediji na pogovor o tej temi tudi pristala. Motiv gospe Likovič, ki se čuti poklicana, da varuhinji naroča kaj naj počne in kako naj deluje v okviru svoje funkcije, je dovolj jasen vsakemu gledalcu resničnostnega šova Big Brother.
Časopisni prostor nam žal ne dopušča, da bi našteli številne ukrepe in prizadevanja varuhinje s sodelavci za zaščito pravic delavcev in tudi za pomoč vsem drugim prebivalcem Slovenije, ki se obrnejo na institucijo Varuha človekovih pravic RS. Več o tem lahko vsi zainteresirani, tudi gospa Angelca Likovič, najdejo na spletni strani www.varuh-rs.si. Morda pa se nam bo utegnila pridružiti ob kakšnem dnevu odprtih vrat, ko si skupaj z različnimi nevladnimi organizacijami prizadevamo za dostojanstvo vsakega posameznika, tudi tistega, ki se prostovoljno odloči za sodelovanje v resničnostnem šovu.
Nataša Kuzmič, svetovalka Varuha človekovih pravic RS za odnose z javnostjo
Prav je, da se varuhinja za človekove pravice dr. Zdenka Čebašek Travnik kot strokovnjakinja za duševno zdravje zanima za počutje stanovalcev Big Brotherja. Vendar so njene pomoči mnogo bolj potrebni delavci Vegrada in drugih propadlih podjetij.
Sostanovalci v resničnostnem šovu so na toplem, imajo toplo vodo, savno, toplo odejo, osnovno prehrano, celo kavo in cigarete. Hišo lahko zapustijo, kadar si zaželijo, po potrebi imajo na razpolago tudi psihologa. Za opravljano delo v hiši so pošteno plačani. Glavni sporočilo tega šova je, kako usklajevati sožitje med zelo različnimi karakterji, to je najtežje.
Kaj pa imajo delavci Vegrada in drugih propadlih podjetij? Najslabše stanovanje, ki ni za človeka spodobno, brez ogrevanja, tople vode,več mesecev niso dobivali dohodka, niso socialno zavarovani … Nimajo denarja, da bi si kupili kruh, pomagajo jim Karitas in druge dobrodelne organizacije.Sedaj pa so jim za povrh prekinili delovno razmerje. Nekateri naši menedžerji imajo kamere celo na straniščih! A ni to sramota in poniževanje delavcev?
To so problemi, s katerimi naj bi se veliko bolj zavzemala varuhinja in pritiskala na vse institucije, ki jih je mnogo preveč, da obrnemo razmere v Sloveniji na pot pravičnosti, poštenosti in solidarnosti. Sodstvo, tožilstvo, policija… ne naredijo prav nič, ker ščitijo tajkune. Vsi pa imajo solidne plače in zagotovljene službe. Tako varuhinja kot vse institucije se izgovarjajo, da nimajo teh pristojnosti in da nimamo primerne zakonodaje. Ukinimo potem take institucije, naredimo zakonodajo po zdravi kmečki pameti, in zadeve bodo urejene. Sramota za Slovenijo, ker vse države nekdanje Jugoslavije in tudi vsa Evropa ve, da imamo v Sloveniji »moderne sužnje«.Vsi pa bi se morali zavedati, da je skrb za človeka najbolj pomembna in najbolj odgovorna naloga vsake države.
Angelca Likovič, Grosuplje