Varuhi vrednot osamosvojitve

Osamosvojitev je največje dejanje v slovenski zgodovini. Ta mora tudi v pogledih mladih ljudi postati nekaj pomembnega, je dejal Ivan Oman ob ustanovitvi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Več kot 500 privržencev iniciativnega odbora Veteranov slovenske osamosvojitve (Lojzeta Peterleta, Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Igorja Bavčarja) je 23. decembra, na dan, ko je bila pred dvajsetimi leti plebiscit, v dvorani Slovenske filharmonije ustanovilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, z ustanovitvijo katere se je maja 1988 začelo strankarstvo na Slovenskem.

V predsedstvu združenja so še Igor Bavčar, Drago Bitenc, Viktor Blažič, Miha Brejc, Franci Breznik, Marko Hren, Janez Janša, Slavko Kmetič, Roman Končar, Bojan Korsika, Anton Krkovič, Srečko Lisjak, Alojz Peterle, Dimitrij Rupel, Ljubo Sirc in Alenka Slana. Zbor ni sprejel predloga Vitodraga Grosa, nekdanjega predsednika in poslanca Liberalne stranke, naj se vsak kandidat za člana katerega od organov izjasni, da ni v kazenskem postopku. Gros je menil, da bi se tako »obvarovali pred sovražnimi nastopi komunističnih denunciantov in smešilcev«. S tem je v svojem slogu pritrdil predsedniku republike, ki je pred dnevi dejal, da se »v bolj razviti demokraciji politik, zoper katerega teče kazenski postopek, med postopkom izloči iz političnih razprav.«

Združenje je po premisleku iniciativnega odbora v naslovu poudarilo vrednote in opustilo »veteranskost« ter se tako odprlo za vse, tudi za generacije, ki so bile rojene po osamosvojitvi. Janez Janša je tudi zato ob koncu poudaril, »da to ni še ena ali tretja veteranska organizacija, kot so nekateri govorili, pač pa prva, ki združuje vse, ki delijo vrednote osamosvojitve«. A nekateri bi radi poudarjali tisto, kar nas deli. »Včasih so imeli figo v žepu, zdaj pa bi kazali stisnjeno pest.«

Še pred Janšo sta zbrane pozdravila Dimitrij Rupel in Lojze Peterle. Tudi Peterle je poudaril odprtost združenja (»mi ne stiskamo roke v pest«), ki ni konkurence nobeni drugi veteranski organizaciji. Rupel se je zavzel za priznanje dejstva, da je odločitev za samostojnost najpomembnejša odločitev Slovencev. Zbodlo ga je »pravljičarstvo« predsednika vlade: »V očeh tujine drsimo v neopaznost in nepomembnost. Na vrhu države Šeherezada vsak večer že dve leti sultanu pripoveduje pravljice, da bi si rešila življenje. Ne vem, ali Slovenija lahko preživi še dve leti pravljic. Čas je za premislek o novih zgodbah, čemur bi se lahko posvetila ta organizacija. Torej k narodni spravi.«

Združenja za vrednote osamosvojitve je po ustanovitvi priredilo slavnostno akademijo. Zbrane je najprej nagovoril pisatelj Boris Pahor, ki je izrazil zadovoljstvo, da je tokrat končno slišal Zdravljico tako, kot je bila zapisana.