Zaradi zvedavosti Igorja Omerze je vlada pred javnostjo nezakonito zaprla tisti del arhivov Službe državne varnosti (SDV), v katerih naj bi se pojavljalo tudi ime predsednika republike Danila Türka.
Zaradi zvedavega in vztrajnega publicista Igorja Omerza je vlada je pred javnostjo nezakonito zaprla arhivsko gradivo Službe državne varnosti (SDV), nekdanje politične policije. Ime predsednika republike naj bi se namreč pojavilo v dokumentih SDV v zvezi z atentatom v Velikovcu leta 1979, vlada pa naj bi se s tem postavila v bran časti in dobremu imenu predsednika republike Danila Türka. Omerza teh naše informacije ne more ne potrdi ne zanikati, ker si dokumentov še ni ogledal.Direktor Arhiva Slovenije Dragan Matić zaprtje dela arhivskega gradiva nekdanje SDV zagovarja s prekinitvijo upravnega postopka, dokler se ne ugotovi, ali je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (tretji odstavek 65. člena) v skladu z ustavo. Trdi, da je ravnal na temelju strokovnega mnenja dr. Mira Cerarja, ki je ugotovil, da je omenjeni člen zakona v nasprotju z ustavo. Nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Lovra Šturma Matićeva argumentacija čudi.
Upravni postopek lahko prekine samo sodišče
Za prekinitev upravnega postopka ni dovolj utemeljen dvom o ustavnosti zakona: »Upravni postopek lahko prekine samo sodišče. To lahko stori le, če je v zahtevi upravnega organa tudi zahteva ustavnemu sodišči, naj presodi o ustavnosti zakona. Upravni organ mora zakon izvajati. To je zloraba prava. Direktor državne ustanove je ravnal v nasprotju z zakonom.« Šturm še dodaja, da lahko ustavno sodišče zakon, če ugotovi, da je protiustaven, razveljavi tudi z odložnim rokom. Zakon tako, denimo eno leto, nekaj časa še velja in se mora izvajati.
Omerzi so v arhivu najprej pritrdili, da ima prav in da mu mora Sova izročiti zahtevano gradivo. To je javnosti dostopno že od leta 2006 in ga Sova le hrani. Sova je neposredno kršila zakon, ko pa so očitno pritisnili na arhiv (direktor arhiva Matić je na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb trdil, da arhiv ne pokleka pred nikomer), se je tudi ta pridružil blokadi Sove. Nezakonitemu ravnanju je pritrdila sama vlada, ko je v četrtek po nujnem postopku predlagala spremembo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zakon sicer veljala že od leta 2006, pa vse do Omerzovega »vohljanja« ni bil sporen – vsaj toliko ne, da bi ukrepali.
Dokumenti SDV od 1970 do 1983
Kot nam je pojasnil Omerza, si je nameraval ogledati petnajst mikrofilmov, ki se nanašajo na delovanje SDV v času od leta 1970 pa do leta 1983. Zanimajo ga predvsem poročila, v katerih so zbrane analize, strnjeni podatki, namenjeni politikom. Tudi svetu za varstvo ustavne ureditve, v katerem je sedel vrh takratnih družbenopolitičnih organizacij na čelu s partijo. (To je pomembno, ker vlada straši pred nevarnostjo izdaje sodelavcev SDV, op. a.)
Ne ve, kaj vse bi v arhivu lahko našel, zanima ga seveda tudi spodleteli napad SDV v Velikovcu, saj je o tem že večkrat javno govoril in polemiziral. Rad bi pogledal tudi gradivo o tem, kako so agenti politične policije zasledovali nastajajočo opozicijo, zamejske in izseljenske organizacije (denimo duhovnika Janeza Zdešarja), Dušana Pirjevca, Viktorja Blažiča, Franca Miklavčiča, Jožeta Pučnika, Draga Jančarja, Edvarda Kocbeka, Alojza Rebulo, Borisa Pahorja.
VEČ V TISKANI IZDAJI