Revija Reporter
Slovenija

Varuha človekovih pravic skrbi večanje socialnih razlik

STA
1 325

29. apr. 2021 16:35 Osveženo: 16:36 / 29. 4. 2021

Deli na:

Varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Primož Lavre

Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki se je pred mednarodnim praznikom dela sestal s predstavniki nekaterih sindikatov, meni, da bo za blaženje stisk zaradi posledic epidemije covida-19 treba narediti še nekatere pomembne korake. Skrbi ga namreč večanje socialnih stisk, demokratične pridobitve pa morajo imeti vedno prednost pred kapitalom.

Sogovorniki so se strinjali, da bi moralo biti oblikovanje rešitev vključujoče. Vlada je z ukrepi sicer skušala blažiti stiske vseh, ki zaradi protikoronskih ukrepov niso smeli delati, a pomembni koraki še čakajo, je ocenil Svetina na sestanku, ki sta se ga udeležila predsednica Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar in predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Poleg večanja socialnih stisk je varuh izpostavil tudi vpliv, ki ga ima zmanjšanje delovnih mest na kakovost življenja ranljivih skupin, denimo invalidov in starejših, ki jim konkurenčnost na trgu dela že v časih brez krize predstavlja izziv, so zapisali pri varuhu.

Priprava rešitev mora po Svetinovem mnenju temeljiti na sodelovanju, načelih pravne in socialne države ter medsebojni solidarnosti, na kar nas vsako leto znova opominja tudi praznik dela. Po njegovih besedah je v negotovih razmerah vloga odločevalcev še posebej pomembna, saj so dolžni urejati družbena razmerja in preprečevati večanje neenakosti.

"Država mora poskrbeti, da ne bi prihajalo do erozije delavskih pravic, saj smo se ob krizah pripravljeni marsikateri pravici odreči zgolj iz potrebe po relativno dostojnem življenju v danem trenutku," je izpostavil.

Brez sodelovanja javnosti je po njegovi oceni nemogoče oblikovati ukrepe, ki bi zmanjšali vsakdanjo negotovost. Ukrepi za ohranitev delovnih mest in vzpostavljanje novih morajo biti po njegovem prepričanju vedno skladni z delavskimi in drugimi človekovimi pravicami, denimo pravico do sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov in pravico do zdravega življenjskega okolja in zdravja.

Institucija varuha se je glede pomena, ki ga ima sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov, tudi protikoronskih, po Svetinovi besedah vnovič obrnila na vlado.

Na sestanku so se dotaknili tudi nedopustnih neenakosti med delavci, ki za isto delo in isto izpostavljenost tveganju za okužbo z novim koronavirusom prejemajo denimo različno visoke dodatke za delo v izrednih razmerah. Varuh je ob tem kritičen tudi do velikega časovnega zamika pri plačilu dodatkov zlasti v domovih za starejše in do različnih zneskov nadomestila za delo na domu.

Institucija varuha je lani sicer z delovnopravnega področja obravnavala manj zadev kot leto prej. Bilo jih je 81, leto prej pa 124. Večinoma so se nanašale denimo na trpinčenje na delovnem mestu, koriščenje letnega dopusta in neizplačevanje plač in prispevkov za socialno varnost.