Varčevanje v javnem sektorju po Evropi

Socialne prejemke so znižale Irska, Litva, Romunija in Velika Britanija. Zmanjšanja (na mehak način ali z odpuščanjem) v javnem sektorju so se lotile Avstrija, Nizozemska, Slovaška Češka, Irska, Litva, Malta in Romunija. Nadomestila za brezposelne so znižale Irska, Portugalska in Grčija. Danska, Francija in Velika Britanija so zamrznile ali spremenile indeksacijo socialnih transferjev. Varčevalni sveženj v Avstriji (98 zakonov), ki ga sprejemajo te dni, je za obdobje od 2012 do 2016 predvidel 17,3 milijarde prihrankov in 9,2 milijarde dodatnih prihodkov ter 1,2 milijarde evrov za reševanje Volksbanke.

Kot navaja Jože P. Damijan, je Švedska kar trikrat močno oklestila javne izdatke (1985–1990, 1996–2000, 2003–2008), Finska in Velika Britanija po dvakrat, preostale članice pa vsaj enkrat. Med petnajsterico najbolj razvitih članic EU le štiri v zadnjih dveh desetletjih niso izvedle nobene velike konsolidacije javnih financ, med njimi tudi Grčija. Članice EU so tako zmanjšale javni dolg kar za 37 odstotkov BDP, najbolj Irska v letih 1994–2006, za 69 odstotkov BDP. »K fiskalnim konsolidacijam je članice EU navadno prisililo breme servisiranja obresti za nakopičeni javni dolg, predvsem ko je presegel pet odstotkov BDP. Kot najuspešnejša ukrepa za zmanjšanje javnih izdatkov sta se izkazala zmanjšanje socialnih transferjev in znižanje plač v javnem sektorju – prvo pripomore 31 odstotkov k uspešni verjetnosti konsolidacije, drugo pa 26 odstotkov. Zmanjšanje vladnih subvencij ali vladne porabe se je izkazalo kot neznačilno pri uspešnosti fiskalne konsolidacije.«