Valič Zverova: Nekateri ne želijo sprejeti dejstva, da je Demos najbolj zaslužen za osamosvojitev

Kot primer tega, kako nekateri ne morejo sprejeti teze, da je Demokratična opozicija Slovenije (Demos) najbolj zaslužna za slovensko osamosvojitev, je Valič Zverova navedla dogajanje, ko je kot asistentka na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) pripravljala doktorsko disertacijo o vlogi Demosa v procesu demokratizacije. Takrat po njenih besedah nekateri člani komisije niso mogli sprejeti teze o osrednji vlogi Demosa pri procesu osamosvojitve, zato je morala svojo nalogo dokončati na mariborski filozofski fakulteti.

"Od nekaterih članov komisije sem slišala, da je Edvard Kardelj na smrtni postelji plediral za samostojno Slovenijo, kot tudi, da si je partija že v začetku 80. let želela samostojno državo ... Ko sem doumela, da na tej fakulteti ne bom prodrla s svojo tezo, ki je bila podkrepljena z zgodovinskimi dejstvi, sem odšla na filozofsko fakulteto v Mariboru," je dejala.

Profesor za novejšo zgodovino na mariborski filozofski fakulteti Darko Friš, pod mentorstvom katerega je Valič Zverova nato uspešno dokončala svojo doktorsko disertacijo, je dejal, da ni bilo prvič, da je osamosvojitvena tema na FDV naletela na nerazumevanje. Podobno se je zgodilo tudi novinarki Rosviti Pesek, ki je morala svojo doktorsko disertacijo o Demosu prav tako končati na drugi fakulteti, je opozoril.

Zverova je prepričana, da slovensko zgodovinopisje in šolstvo zanemarjata slovensko osamosvojitev. Meni, da bi morali učitelji šolsko leto začeti prav s snovjo o tem, kako je nastala slovenska država.

Friš pa večjo težavo kot pri zgodovinarjih vidi pri politologih. Obstaja cela vrsta zgodovinarjev, ki se ukvarja s tem obdobjem "in do danes nisem zasledil, da bi kateri Demosu odrekal najbolj zaslužno vlogo za demokratizacijo in osamosvojitev". Je pa to, kot je dejal, slišal od politologov.

Po njegovem prepričanju skušajo tako nekateri tudi po 25 letih stvari interpretirati drugače. "Na to pa ne morem pristati, ker sem zgodovinar, zavezan resnici in virom. Ti pa so zelo jasni," je dodal.

Po Friševi oceni je Demos obstajal kratko obdobje, kljub temu pa je izpolnil svoji dve ključni nalogi, to sta demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

"Naredili smo, kar smo takrat morali narediti. Eni več, eni manj," pa je ocenil Hubert Požarnik, ki je bil med občinstvom. Požarnik je bil sicer kot takratni član Slovenske demokratične zveze podpisnik sporazuma o ustanovitvi Demosa. Tudi on je prepričan, da bi moralo zgodovinopisje osamosvojitvene dogodke dodatno obogatiti.

Evropski večer ob 25. obletnici ustanovitve koalicije Demos (dogovor o ustanovitvi je bil dosežen na domačiji Ivana Omana 27. novembra 1989, formalno pa podpisan 4. decembra 1989) sta v Ljubljani pripravila evropski poslanec Milan Zver in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. A se Zver dogodka ni mogel udeležiti, saj je zbolel.