Državni zbor bo na sredini izredni seji odločal o pobudi SNS za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, je danes sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Hkrati bodo poslanci odločali o sklepu, ki ga je predlagala SLS, da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo.
Poslanska skupina SNS je namreč v petek v državni zbor vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato. Poslanska skupina SNS s predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem na čelu je predlagala referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 2. redni seji, dne 9. 2. 2009?"
O razpisu referenduma bo tako v sredo odločal državni zbor. Za razpis referenduma bi morala pobudo sprejeti večina veh poslancev, kar pa je malo verjetno, saj je ratifikacijo minuli teden podprlo 75 poslank in poslancev.
Hkrati bo državni zbor na sredini seji - skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom (SLS) je namreč vložila zahtevo za sklic izredne seje - odločal o sklepu o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato.
Odbor za zunanjo politiko je na ponedeljkovi seji sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo, vendar pa v njem ni omenil, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve, kot je to predlagala SLS.
S sklepom, kakršnega je sprejel OZP, nista bila zadovoljna Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN), ki sta nato v ponedeljek v DZ vložila svojo pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi.
Ob tem so predlagatelji poudarili, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo DZ na izredni seji potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS. V SLS so medtem napovedali, da bodo poskušali vložiti predlog dopolnila k sklepu OZP, ki bi stanje na dan 25. 6. 1991 natančneje opredelil.
Izredna seja je bila sicer sprva predvidena za četrtek, a je predsednik DZ Gantar predlagal, da bi zasedanje potekalo v sredo. Če bi namreč pobudniki nadaljevali z aktivnostmi za razpis referenduma, bi z zbiranjem podpisov lahko začeli že v četrtek. Rok za zbiranje podpisov bi se iztekel 25. marca, sledil bi še sedemdnevni rok. Tako bi bil zakon lahko podpisan 2. aprila in bi se po Gantarjevem mnenju še dalo "za las" ujeti rok pred spomladanskim zasedanjem Nata 3. aprila.
Predstavniki poslanskih skupin so se s takšnim predlogom strinjali, zato je seja sklicana za sredo ob 15. uri.
Kolegij je poleg tega na sejo uvrstil odločanje o predlogu predsednika republike Danila Türka za izvolitev kandidata Republike Slovenije za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Türk za to funkcijo predlaga predavatelja na ljubljanski Pravni fakulteti Marka Ilešiča, ki ga podpirata tudi vlada in sodni svet, široka podpora kandidatu pa je zagotovljena tudi med poslanskimi skupinami.