V Sloveniji manjka kultura razmišljanja o geopolitičnih prioritetah

Rahten je na pogovoru, ki ga je organiziral Inštitut Jožeta Pučnika, pozval, naj razmišljanje o geopolitičnih prioritetah razvijemo do te mere, da ne bo odvisna od te ali one politične opcije, ampak od tega, kaj je dobro za Slovenijo. Kot je poudaril Orožen Adamič, ima prihodnost samo "močna Slovenija, ki se zna pogovarjati tudi o neprijetnih stvareh, ki zna resno oblikovati svoje cilje in svojo prihodnost".

Rahten in Orožen Adamič, sicer oba iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sta opozorila tudi pomanjkljivost pri povezovanju z drugimi državami. Po besedah Orožen Adamiča ni bilo vizije, kaj hočemo razvijati, kdo naj bodo naši partnerji in kako bomo z njimi komunicirali. Rahten pa je omenil, da razen v Donavski strategiji, ki je v povojih, Slovenije ni opaziti znotraj nobenega partnerstva. Ob tem je poudaril, da se večje države od nas zavedajo, da se morajo znotraj EU povezovati v partnerstva, če želijo uresničevati svoje ambicije.

Po navedbah Orožen Adamiča se ne zavedamo dobro, da imamo geografsko izjemen položaj v Evropi, saj živimo na stičišču štirih različnih narodov.

Na vprašanje, kakšen je položaj Slovenije v trikotniku med Washingtonom, Brusljem in Moskvo, je Rahten odgovoril, da se moramo, odkar smo članica EU, zavedati, da je naše sidro v Bruslju in da mora imeti naš odnos do drugih partnerjev na nekaterih področjih soglasje Bruslja. Vendar takšno soglasje po njegovih besedah ni potrebno vedno. Ko gre za zaščito konkretnih gospodarskih interesov, je jasno, da nekega soglasja ni, ker ima vsaka država v EU svoje gospodarske interese, je dejal Rahten.

Na vprašanje, ali lahko slovensko identiteto uspešneje udejanimo v EU ali je pogoj za preživetje obstoj slovenske države, je Rahten odgovoril, da mnogonarodna tvorba ne onemogoča nujno razvoja nacionalne identitete, ampak je to odvisno od njene narave. Ob tem je spomnil, da se je Slovencem v Habsburški monarhiji za razliko od Bretoncev v Franciji uspelo profilirati kot kulturni in politični narod. Kot je poudaril Rahten, so partnerstva znotraj EU tista, ki nam omogočajo nadaljnjo krepitev.

Orožen Adamič je kot problem omenil tudi, da je v naših šolah premalo govora o zgodovini slovenskega naroda, ljudje pa za praznike ne izobešajo zastave, "kot da ne bi bili ponosni, da živijo v tej domovini".

Udeležbo na včerajšnjem pogovoru je opravičil direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije Damir Črnčec.