Leta 2010 je slovenski parlament sprejel novelo zakona, s katero je mogoče kazen odslužiti na alternativne načine, med drugim tudi s tako imenovanim vikend zaporom. Trenutno po podatkih uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij zapor ob koncu tedna v slovenskih zaporih prestaja 46 obsojencev. To je manj kot leta 2017, ko je bilo v povprečju teh obsojencev 58, a precej več kot leta 2012, ko jih je bilo v povprečju 10,2.
Glede na trenutno število zaprtih oseb v zaporih in prevzgojnih domovih (12. marec letos je to število 1333) to pomeni slabih 3,5 odstotka vseh zapornikov. Pogoj za prestajanje kazni vikend zapor je, da ima obsojenec službo ali da se izobražuje, prav tako mora biti osebnostno urejen. Tako lahko obsojenci hodijo med tednom v službo ali v šolo, v zapor pa prihajajo zgolj ob koncih tedna.
Kazen vikend zapora je bila do zdaj izrečena tudi številnim v javnosti znanim osebam. Samo ob koncih tedna je tako v zapor med drugim prihajal Rok Snežič, ki je bil leta 2013 obsojen zaradi utaje davkov, na vikend zapor pa je bil leta 2016 obsojen tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec.
Za tak zapor se je sodišče odločilo tudi v odmevnem primeru Sintalovega varnostnika Boruta Hriberška, ki je spomladi 2013 iz trezorja odnesel več kot milijon evrov in pobegnil v tujino, nato pa se po 12 dneh skesano vrnil v domovino z ukradenim denarjem.
Glede na podatke Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij se je povprečno število zaprtih oseb v zadnjih desetletjih precej povečalo. Leta 1996 je bilo v Sloveniji povprečno zaprtih 641 oseb (v podatke niso vključene osebe v hišnem zaporu), to število se je leta 2015 povečalo na kar 1551 oseb.
V zadnjih letih je povprečno število zapornikov spet upadlo – do leta 2017 na nekaj več kot 1347 oseb. Pač pa je bilo lani zaprtih največ žensk od leta 1995 naprej, in sicer v povprečju 98,2. Na primer leta 1998 je bilo v Sloveniji povprečno le 18 zapornic.
