Pozitivne preddopustniške vibracije iz dvorov Boruta Pahorja: evropski komisar bo še naprej Janez Potočnik. Vsaj to kadrovanje ni nasedlo na čereh medstrankarskih in frakcijskih spopadov. Tudi ostro opozicijska demokratska stranka je bila tokrat manj zajedljiva. Nadejala se je le, da bi kaj več postoril za zaščito naših nacionalnih interesov (denimo v primeru reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora in odločitve Evropske komisije glede vinjet), tako kot je italijanski komisar Antonio Tajani znal zaščititi italijanske.

Biti komisar za znanost in raziskave ni nekaj, kar bi bila njegova prva izbira. Vesel bi bil, če bi bil dodeljeni resor bliže njegovemu znanju in izkušnjam. Kateri, ni povedal, se je pa o tem izjasnil pred petimi leti, ko je dejal, da bi se želel ukvarjati s področji širitve, odnosov s prihodnjimi sosedami Evropske unije ali z ekonomskimi vprašanji. Za zdaj je šele kandidat. Odločil bo zdajšnji in prihodnji predsednik Evropske komisije konservativec Jose Manuel Barroso. Vlada je Portugalca podprla, čeprav so si v veliki meri prav na njegov račun naši novi evropski poslanci leve sredine gradili politično podobo.  

Ime si je naredil že doma, ko je ministroval in vodil pogajanja za vstop v Evropsko unijo. Kot komisar je, z malce pretiravanja, skoraj poniknil v anonimnost, čeprav vztraja na vrhu priljubljenosti javnomnenjskih lestvic. Od tod, kot se za splet spodobi, nespodobno vprašanje: »Kaj je ta Potočnik sploh počel teh pet let v Bruslju?« Ta na prvi pogled presenetljivi paradoks pojasnjuje nizko zanimanje volivcev za evropske volitve in vsakršne druge evropske zadeve. Pa čeprav gre za najpomembnejši položaj kakšnega Slovenca v Uniji. Vzor mu je lahko predsednik republike Danilo Türk, ki je na karierno pot stopil v OZN. Treba je le imeti velike ambicije in strankarsko podporo pravega tabora. Türk je to dobro razumel in upošteval, zato ni bilo zanj – razen Mitja Gasparija iz istega ideološkega gnezda – nobenih pregrad in meja. Potočnika, ki je blizu Zaresa, so nekateri že omenjali kot moža, ki bi lahko na čelu vlade vskočil namesto Pahorja. Če bi ga ta preveč lomil. Pa čeprav je brez strankarskih izkušenj. Morda pa prav zaradi tega ...