Županova obljuba o popravilu obstoječega mosta ter zgrajene lesene brvi je bila izpolnjena po lokalnih volitvah, ko je bil ponovno izvoljen za župana. Brv je bila dana v uporabo, četudi občina zanjo ni imela gradbenega dovoljenja. O tem, kako je lahko dopustna javna uporaba brez gradbenega dovoljenja, smo že pred časom vprašali direktorja občinske uprave Ivana Kendo. Potrdil je, da za brv še nimajo gradbenega dovoljenja, so pa v fazi pridobivanja.
Mnenja je bil, da je veliko bolje, če sprehajalci uporabljajo varnejšo leseno brv kot manj varen bližnji most. Vse lepo in prav, toda zakaj vendar faza pridobivanja še vedno ni končana, glede na to, da je bila brv zgrajena že novembra lani? Objekt, ki je dan v javno uporabo, vendar ni enak objektu, ki ga zgradimo na domačem dvorišču, zato je zanj obvezno potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Iz občinskih sredstev zgrajena brv je torej še vedno le črna gradnja in se kot taka ne bi smela uporabljati. Ob tem se lahko vprašamo, koliko je varna? Kot je mogoče izvedeti s spletne strani občine, so se dela na brvi izvajala interventno, da priprava terena in izvedba zemeljskih del ni bila ustrezna, pa se je potrdilo ob prvem večjem nalivu.
Po trditvah naključnih očividcev je voda tri tedne spodnašala material pod brvjo, nato je bil teren »po domače« ponovno utrjen s kamni. Kdo bo v občini prevzel odgovornost, če se bo na tej, še vedno na črno zgrajeni brvi, ki jo dnevno uporabljajo številni sprehajalci, zgodila nesreča?