Merkur je v času padlega tajkuna Bineta Kordeža nezakonito olastninil poslovne prostore, ki jih denacionalizacijski upravičenci že skoraj dve desetletji zaman poskušajo dobiti nazaj.
Kam vse se pletejo družinsko-poslovne vezi, povezane s političnimi ozadji, dokazuje primer Merkurja, ki je pod upravo nekdanjega razvpitega tajkuna Bineta Kordeža nezakonito olastninil poslovne prostore na Miklošičevi cesti 15 v Ljubljani. Ti so pred zaplembo premoženja leta 1946 pripadali Avgustu Praprotniku, glavnemu lastniku gospodarske družbe Prometni zavod za premog, d. d. Kot enega izmed zagotovo najbogatejših Slovencev med obema vojnama ga je že leta 1942 likvidirala tedanja VOS (varnostnoobveščevalna služba).
Čeprav so njegovi potomci že leta 1993 pravočasno vložili zahtevo po začasni odredbi, s čimer so želeli preprečiti Merkurjevo nezakonito olastninjenje poslovnih prostorov, ki so že enajsto leto prazni in zapuščeni, jim premoženje niti po osemnajstih letih ni bilo vrnjeno. Tako kot nekdanji predsednik uprave Bine Kordež se tudi sedanji predsednik uprave Blaž Pesjak izogiba pravični rešitvi vrnitve premoženja v naravi in plačilu odškodnine.
Kot nam je povedal Rok Kleindienst, sin denacionalizacijske upravičenke Alenke Kleindienst (potomke med vojno ubitega Avgusta Praprotnika), je odvetnik v pogovoru med njihovim odvetnikom in Blažem Pesjakom kot predsednikom uprave Merkurja predlagal vrnitev premoženja v naravi brez zahteve po vrnitvi odškodnine v višini 400.000 evrov. Pesjak je dejal, da se ne more odločiti sam, saj se mora posvetovati s člani uprave, je pa obljubil, da se bo znova sestal z odvetnikom upravičenke. Obljube ni izpolnil. Namesto tega Merkur še naprej vlaga pritožbe in preprečuje vrnitev premoženja v naravi kot tudi izplačilo pravične odškodnine.
Razlogi za ravnanje predsednika uprave Blaža Pesjaka postanejo razumljivejši, če vemo, da je Pesjak tisti poslovnež, ki je prepričan, da so njegove pravice povsem drugačne, kot so pravice vseh drugih državljanov. To se je najbolj potrdilo ob lanskoletni aferi zaradi najema stanovanjskega posojila pri Faktor banki.
Za stanovanjsko posojilo je namreč dobil le 0,5- odstotni pribitek na euribor, kar je po prepričanju enega izmed bančnikov, ki je komentiral tako majhen pribitek, izjemno malo, če vemo, da so ugodni pribitki za stanovanjska posojila okoli 1,9 odstotka; celo Simona Dimic je dobila za svoje posojilo pri NLB kar trikrat višji pribitek (1,6 odstotka).
Na novinarjevo vprašanje, ki je bilo takrat naslovljeno na Pesjaka, kako je sploh mogoče dobiti na posojilo tako majhen pribitek, je Pesjak zgolj odgovoril, da gre »za komercialne pogodbe« in nato le še odložil slušalko. Neobičajne »komercialne pogoje« mu je seveda omogočil nihče drug kot njegov lastni oče, Boris Pesjak, od katerega vodijo poslovne poti vse do Hermana Rigelnika, predsednika uprave ACH, ki je 40-odstotni lastnik Faktor banke.
V družinsko-poslovne vezi je vključena še dr. Špela Frlec Pesjak, hči dr. Borisa Frleca, ki je bil v času Drnovškove vlade veleposlanik v Nemčiji, in žena predsednika uprave Merkurja Blaža Pesjaka. Pri predsedniku uprave ACH Hermanu Rigelniku, ki je bil v času prve Drnovškove vlade imenovan za predsednika državnega zbora, njegovo ime pa se pojavlja tudi v Kučanovem Forumu 21, ima na skrbi razvoj kadrov, poleg tega od leta 2004 vodi interno poslovno šolo Poslovno akademijo ACH.
Ob tako sklenjenih družinsko-poslovnih vezeh s konkretnimi imeni in priimki postane razumljivo tudi nenavadno ravnanje sodnice na okrajnem sodišču v Ljubljani Maje Kolničar Stanković, kamor je vodstvo Merkurja zoper denacionalizacijske upravičence vložilo celo tožbo zaradi motenja posesti.
Prošnjo odvetnika denacionalizacijske upravičenke Kleindienstove za odložitev obravnave, dokler ne bo dokončno odločeno, kdo je pravi lastnik prostorov, ki jih je nezakonito olastninil Merkur, zaradi česar je odvetnik upravičenke že vložil pritožbo na Upravno enoto Ljubljana ter na ministrstvo za gospodarstvo, je sodnica Stankovićeva raje zavrnila in v celoti sprejela zahteve odvetniške družbe Mokorel, ki zastopa interese Merkurja. Ob taki sodniški asistenci se kaj lahko zgodi, da bo prišlo celo do prodaje nezakonito olastninjenih poslovnih prostorov tretji osebi, s čimer bo upravičencem dokončna odvzeta možnost vrnitve v naravi ter pravica do izplačila pravične odškodnine.
