V Ljubljani zalitih 1200 objektov

Reševanje ljudi, kaj šele premoženja, v Ljubljani še vedno ni mogoče. Reševalci bod morali počakati na znižanje vodostaja, da bo mogoče črpanje vode, je na dopoldanskem sestanku Štaba Civilne zaščite (CZ) RS povedal poveljnik CZ Miran Bogataj. Kljub temu, da so padavine ta čas že ponehale, nekateri vodotoki v spodnjem in osrednjem delu države še naraščajo.

Po Bogatajevih besedah so se po uresničeni napovedi močnega deževja v noči na nedeljo zjutraj razmere začele umirjati. Kljub zmanjšani intenziteti padavin pa nekateri vodotoki v spodnjem in osrednjem delu države še naraščajo. Gre predvsem za Savinjo in Savo, ki bo v Posavju dosegla vrednosti blizu tistih iz katastrofalnih poplav leta 1990, je opozoril Bogataj. Pojasnil je, da bo pretok tudi preko 3500 kubičnih metrov na sekundo. Še vedno so v porastu tudi kraške reke in nekateri manjši vodotoki, je dejal.

Preko noči so bile razmere po njegovih besedah precej zahtevne tudi na obalnem območju. Nekaj reševanj je bilo zelo zahtevnih in "k sreči ni bilo žrtev". Reševalci so razmere obvladali tudi vzdolž reke Vipave, kjer je okoli 50 ali 60 objektov na mirenskem delu še vedno zalitih z vodo. Na Celjskem je v tem trenutku stanje obvladljivo, je pojasnil Bogataj.

Ključen problem za reševalce pa bo po njegovih besedah območje Ljubljane, kjer je zalitih okoli 1200 objektov. Na tem območju mesta in okolice reševalci v soboto niso mogli uspešno posredovati, saj je bil vodostaj vode previsok, zato črpanje ni bilo mogoče. Šele ko se bo vodostaj znižal, bodo pristojne službe lahko začele z delom, je povedal. V tem trenutku sta tako pripravljeni dve skupini po sto gasilcev z ustrezno opremo, ki se bodo pridružili ekipam poklicnih in prostovoljnih gasilcev.

V Mostah je v pripravljenosti tudi 130 pripadnikov Slovenske vojske, ki jih bodo v posredovanje vključili, ko se bo začelo črpanje. Pomagali bodo zlasti pri čiščenju individualnih objektov na prizadetem območju. Zagotovljene so še dodatne rezerve protipoplavnih vreč in drugih sredstev, še zagotavlja Bogataj.

Oskrba s pitno vodo v Ljubljani za zdaj še ni ogrožena, na drugih območjih pa je po besedah Bogataja okoli 40 različnih manjših zajetij, kjer pa imajo s tem težave. Povedal je še, da so v pripravljenosti tudi ekipe Rdečega križa.

Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj za STA povedal, da so že v petek organizirali štabe. Na vseh ogroženih območjih so vpeljali dežurno službo in pripravili odeje in pitno vodo za pomoč v Ljubljani. Organizirali so ekipe prve pomoči v Posavju, Ljubljani, Laškem in Zagorju.

Namestnica poveljnika civilne zaščite za ljubljansko regijo Elza Majcen je še pojasnila, da so poplave zajele 28 občin na njihovem območju. Najhuje je na območju Mestne občine Ljubljana, drugje - na območju Vrhnike, Ivančne Gorice, Grosupljega, Litije in Iga - pa je stanje po njenih besedah obvladljivo.

Majcnova je povedala še, da se bodo posredovanja na območju MOL odvijala postopoma oz. takoj, kot bo voda odtekala. Najprej bodo intervenirali na Vrhovcih, kasneje na Kosovem polju, na Dolgem mostu, na Tbilisijski cesti in v Murglah.

Zaradi nadaljnjega naraščanja rek na območju Ljubljane Majcnova opozarja, da se utegnejo preko dneva razmere poslabšati še v krajih Črna vas, Gameljne ter Zgornji kašelj in Spodnji Kašelj.

Iz državnih rezerv je bilo preko noči in danes zjutraj izdanih okoli 17.500 protipoplavnih vreč, skupaj torej okoli 40.000.