Kot je Urlep dejal na današnjem srečanju z novinarji, bo lahko Lek, član Novartisove skupine Sandoz, znotraj skupine uspešno kandidiral za investicije, če bo katerakoli vlada naredila premike na omenjenih področjih, pa tudi zmanjšala birokratske ovire.
Lek, ko je enkrat projekt odobren, nikoli nima težav z njihovim financiranjem, kot je to v Sloveniji pogosto. Vendar se mora za pridobitev projektov boriti z močno konkurenco znotraj skupine, je nadaljeval. Znanje po njegovih besedah ni le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, ki pa svojim podjetjem nudijo konkurenčnejše okolje, tudi v državah v naši bližini.
Lek si je sicer znotraj Novartisovega generika, družbe Sandoz, zaradi znanja, dobrega načrtovanja, kakovosti itd. izboril dobro pozicijo. Kar med 25 in 30 odstotkov vseh razvojnih projektov Sandoza namreč poteka v Sloveniji.
Začela pa se je tudi nova investicija v posebno linijo v razvojnem centru Mengeš za proizvodnjo učinkovine everolimus za Novartisovo originalno zdravilo in pa investicija v visokoregalno skladišče v Lekovem pakirnem centru Lendava.
To so investicije, ki bodo zaposlile nove sodelavce, pravi Urlep, vendar če ne bo premikov v poslovnem okolju, se tega ne bomo mogli več veseliti. Ob tem je dodal, je je Lek na lani na novo zaposlil 249 sodelavcev, s čimer se je število redno zaposlenih v družbi zvišalo na 3100. Skupaj z agencijskimi delavci in študenti pa Lek delo daje več kot 4000 delavcem, večina oz. 60 odstotkov pa se uvršča v višji dohodninski razred, 41-odstoten.
Strošek dela za Lek je lani na "bruto bruto" ravni znašal 140 milijonov evrov, pri čemer so v povprečju le polovico prejeli delavci. Ostalo je šlo državi. Lek je tako npr. od prevzema dalje državi vplačal 900 milijonov evrov. Letno pa v proračun vplača štirikrat več kot znaša plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS za Lekove izdelke, je nanizal Urlep.
Prihodkov in dobička za lani Urlep zaradi politike Novartisa in Sandoza ne more razkriti, prav tako zaradi transfernih cen ne more narediti primerjave med poslovanjem v zadnjih letih. Je pa dejal, da je dodana vrednost na zaposlenega lani znašala približno enako kot predlani, in sicer okrog 100.000 evrov. Pred prevzemom je ta znašala nekaj več kot 76.000 evrov.
Slovenski farmacevtski trg je lani znašal 588 milijonov evrov, kar je 1,27 odstotka več kot predlani. Trg se je prvič po letu 2010 okrepil, je povedala direktorica trženja Lekovih izdelkov na recept v Sloveniji Katja Razinger. Povečal se je delež proizvajalcev originalnih zdravil, in sicer na 78,9 odstotka celotnega trga, predlani 78 odstotka. Generični trg se je zmanjšal, in sicer na 21,1 odstotka celotnega trga oz. na 124 milijonov evrov.
Glede na količinsko prodajo pa so razmere drugačne, je povedal Urlep. Generiki povečujejo prodajo, vendar so cene originatorjev precej višje, zato ta razlika pri finančni oceni trga, je dejal. Tudi to je ena izmed zadev, ki bi jo morala pogledati država oz. narediti ustrezno razmerje med kakovostnimi generiki in originatorji.